Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih
Gorazd Rečnik se je v tokratni seriji Okolje ne pozablja odpravil v dolino Soče. Problematiko sosežiga odpadkov v Anhovem, kjer imajo grozljivo dediščino proizvodnje azbesta, smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli obravnavali že večkrat. Danes tam sosežigajo odpadke.
Zdravnica Nevenka Mlinar pravi, da je Salonit namreč prek pooblaščene odvetnice pritiskal na lokalne zdravnike. Zdaj je prvopodpisana pod poziv zdravnikov odločevalcem k odgovornejšemu odnosu do problematike okolja in opozorilo o vplivih onesnaženega okolja na zdravje ljudi v Soški dolini. Podpisalo se je skoraj 600 zdravnikov in 8.000 prebivalcev.
“Po zadnjih podatkih, ki so bili predstavljeni v državnem zboru, je bilo več kot 3000 bolezni priznanih v okolici cementarne zaradi azbesta. Zdravstveno stanje teh bolnikov je zelo hudo. Mislim na mezoteliom pljučne ali trebušne mrene, pojavljajo se tudi raki na drugih organih.”
Obolevajo tudi mlajši. Toda dejstva zanikajo celo nekateri politiki, ki pravijo, da je verjetnost za nastanek raka v Soški dolini danes enaka kot kjerkoli drugod v Sloveniji. S tem pa se ne strinja Nevenka Mlinar, saj podatki z Onkološkega inštituta kažejo, da je pojavnost rakavih celic na tem območju veliko večja.
Kljub grozljivim posledicam proizvodnje azbesta v Anhovem danes sosežigajo 89 vrst odpadkov, od tega 17 vrst nevarnih. Pretežno iz tujine.
“V Anhovem kurijo tuje in naše odpadke. V okolje gredo tako številne škodljive snovi, ki imajo negativen vpliv na zdravje prebivalcev. Kakšne bodo posledice, medicina ne zna opredeliti, zato smo zdravniki naše regije in tudi s cele Slovenije pozvali ključne oglaševalce, naj se do zdravja in življenja ljudi odgovorno obnašajo. Naj zaščitijo bolnike, ki živijo v naši dolini. Žal mejne vrednosti ne zagotavljajo varnega in zdravega okolja, posebno ne za to dolino, v kateri so številni še oboleli zaradi azbesta in so zaradi tega toliko bolj ogroženi kot zdravi ljudje.” – Nevenka Mlinar
Življenje okoliških prebivalcev, je onesnaževanje zelo močno zaznamovalo.
“Vsakomur, ki živi na tem območju, je jasno, da kar se dogaja v Salonit Anhovo, ima vpliv na okolje. Ljudje zaradi smrada ne morejo izvajati zunanjih aktivnosti, ne morejo odpirati oken. Tudi v zadnjih desetih letih je kraj stagniral, ostali smo brez pošte, banke, ljudje se izseljujejo. Vodstvo ne živi tukaj. Tisti, ki lahko, se izselijo. Mi vse kupujemo. Zelenjava, ki pride iz Španije, je bolj zdrava od te, ki raste tukaj v našem okolju.”– Mateja Sattler, članica društa EKO Anhovo
V tovarni zagotavljajo, da uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, vendar okoliških prebivalcev to ne pomirja.
“Oni imajo lahko najboljšo tehnologijo, ampak to je za ljudi, ki še vedno čutijo posledice azbezsta, premalo. Težka industrija v to okolje ne sodi.” – Mateja Sattler
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih
Gorazd Rečnik se je v tokratni seriji Okolje ne pozablja odpravil v dolino Soče. Problematiko sosežiga odpadkov v Anhovem, kjer imajo grozljivo dediščino proizvodnje azbesta, smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli obravnavali že večkrat. Danes tam sosežigajo odpadke.
Zdravnica Nevenka Mlinar pravi, da je Salonit namreč prek pooblaščene odvetnice pritiskal na lokalne zdravnike. Zdaj je prvopodpisana pod poziv zdravnikov odločevalcem k odgovornejšemu odnosu do problematike okolja in opozorilo o vplivih onesnaženega okolja na zdravje ljudi v Soški dolini. Podpisalo se je skoraj 600 zdravnikov in 8.000 prebivalcev.
“Po zadnjih podatkih, ki so bili predstavljeni v državnem zboru, je bilo več kot 3000 bolezni priznanih v okolici cementarne zaradi azbesta. Zdravstveno stanje teh bolnikov je zelo hudo. Mislim na mezoteliom pljučne ali trebušne mrene, pojavljajo se tudi raki na drugih organih.”
Obolevajo tudi mlajši. Toda dejstva zanikajo celo nekateri politiki, ki pravijo, da je verjetnost za nastanek raka v Soški dolini danes enaka kot kjerkoli drugod v Sloveniji. S tem pa se ne strinja Nevenka Mlinar, saj podatki z Onkološkega inštituta kažejo, da je pojavnost rakavih celic na tem območju veliko večja.
Kljub grozljivim posledicam proizvodnje azbesta v Anhovem danes sosežigajo 89 vrst odpadkov, od tega 17 vrst nevarnih. Pretežno iz tujine.
“V Anhovem kurijo tuje in naše odpadke. V okolje gredo tako številne škodljive snovi, ki imajo negativen vpliv na zdravje prebivalcev. Kakšne bodo posledice, medicina ne zna opredeliti, zato smo zdravniki naše regije in tudi s cele Slovenije pozvali ključne oglaševalce, naj se do zdravja in življenja ljudi odgovorno obnašajo. Naj zaščitijo bolnike, ki živijo v naši dolini. Žal mejne vrednosti ne zagotavljajo varnega in zdravega okolja, posebno ne za to dolino, v kateri so številni še oboleli zaradi azbesta in so zaradi tega toliko bolj ogroženi kot zdravi ljudje.” – Nevenka Mlinar
Življenje okoliških prebivalcev, je onesnaževanje zelo močno zaznamovalo.
“Vsakomur, ki živi na tem območju, je jasno, da kar se dogaja v Salonit Anhovo, ima vpliv na okolje. Ljudje zaradi smrada ne morejo izvajati zunanjih aktivnosti, ne morejo odpirati oken. Tudi v zadnjih desetih letih je kraj stagniral, ostali smo brez pošte, banke, ljudje se izseljujejo. Vodstvo ne živi tukaj. Tisti, ki lahko, se izselijo. Mi vse kupujemo. Zelenjava, ki pride iz Španije, je bolj zdrava od te, ki raste tukaj v našem okolju.”– Mateja Sattler, članica društa EKO Anhovo
V tovarni zagotavljajo, da uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, vendar okoliških prebivalcev to ne pomirja.
“Oni imajo lahko najboljšo tehnologijo, ampak to je za ljudi, ki še vedno čutijo posledice azbezsta, premalo. Težka industrija v to okolje ne sodi.” – Mateja Sattler
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov