Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih
Gorazd Rečnik se je v tokratni seriji Okolje ne pozablja odpravil v dolino Soče. Problematiko sosežiga odpadkov v Anhovem, kjer imajo grozljivo dediščino proizvodnje azbesta, smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli obravnavali že večkrat. Danes tam sosežigajo odpadke.
Zdravnica Nevenka Mlinar pravi, da je Salonit namreč prek pooblaščene odvetnice pritiskal na lokalne zdravnike. Zdaj je prvopodpisana pod poziv zdravnikov odločevalcem k odgovornejšemu odnosu do problematike okolja in opozorilo o vplivih onesnaženega okolja na zdravje ljudi v Soški dolini. Podpisalo se je skoraj 600 zdravnikov in 8.000 prebivalcev.
“Po zadnjih podatkih, ki so bili predstavljeni v državnem zboru, je bilo več kot 3000 bolezni priznanih v okolici cementarne zaradi azbesta. Zdravstveno stanje teh bolnikov je zelo hudo. Mislim na mezoteliom pljučne ali trebušne mrene, pojavljajo se tudi raki na drugih organih.”
Obolevajo tudi mlajši. Toda dejstva zanikajo celo nekateri politiki, ki pravijo, da je verjetnost za nastanek raka v Soški dolini danes enaka kot kjerkoli drugod v Sloveniji. S tem pa se ne strinja Nevenka Mlinar, saj podatki z Onkološkega inštituta kažejo, da je pojavnost rakavih celic na tem območju veliko večja.
Kljub grozljivim posledicam proizvodnje azbesta v Anhovem danes sosežigajo 89 vrst odpadkov, od tega 17 vrst nevarnih. Pretežno iz tujine.
“V Anhovem kurijo tuje in naše odpadke. V okolje gredo tako številne škodljive snovi, ki imajo negativen vpliv na zdravje prebivalcev. Kakšne bodo posledice, medicina ne zna opredeliti, zato smo zdravniki naše regije in tudi s cele Slovenije pozvali ključne oglaševalce, naj se do zdravja in življenja ljudi odgovorno obnašajo. Naj zaščitijo bolnike, ki živijo v naši dolini. Žal mejne vrednosti ne zagotavljajo varnega in zdravega okolja, posebno ne za to dolino, v kateri so številni še oboleli zaradi azbesta in so zaradi tega toliko bolj ogroženi kot zdravi ljudje.” – Nevenka Mlinar
Življenje okoliških prebivalcev, je onesnaževanje zelo močno zaznamovalo.
“Vsakomur, ki živi na tem območju, je jasno, da kar se dogaja v Salonit Anhovo, ima vpliv na okolje. Ljudje zaradi smrada ne morejo izvajati zunanjih aktivnosti, ne morejo odpirati oken. Tudi v zadnjih desetih letih je kraj stagniral, ostali smo brez pošte, banke, ljudje se izseljujejo. Vodstvo ne živi tukaj. Tisti, ki lahko, se izselijo. Mi vse kupujemo. Zelenjava, ki pride iz Španije, je bolj zdrava od te, ki raste tukaj v našem okolju.”– Mateja Sattler, članica društa EKO Anhovo
V tovarni zagotavljajo, da uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, vendar okoliških prebivalcev to ne pomirja.
“Oni imajo lahko najboljšo tehnologijo, ampak to je za ljudi, ki še vedno čutijo posledice azbezsta, premalo. Težka industrija v to okolje ne sodi.” – Mateja Sattler
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih
Gorazd Rečnik se je v tokratni seriji Okolje ne pozablja odpravil v dolino Soče. Problematiko sosežiga odpadkov v Anhovem, kjer imajo grozljivo dediščino proizvodnje azbesta, smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli obravnavali že večkrat. Danes tam sosežigajo odpadke.
Zdravnica Nevenka Mlinar pravi, da je Salonit namreč prek pooblaščene odvetnice pritiskal na lokalne zdravnike. Zdaj je prvopodpisana pod poziv zdravnikov odločevalcem k odgovornejšemu odnosu do problematike okolja in opozorilo o vplivih onesnaženega okolja na zdravje ljudi v Soški dolini. Podpisalo se je skoraj 600 zdravnikov in 8.000 prebivalcev.
“Po zadnjih podatkih, ki so bili predstavljeni v državnem zboru, je bilo več kot 3000 bolezni priznanih v okolici cementarne zaradi azbesta. Zdravstveno stanje teh bolnikov je zelo hudo. Mislim na mezoteliom pljučne ali trebušne mrene, pojavljajo se tudi raki na drugih organih.”
Obolevajo tudi mlajši. Toda dejstva zanikajo celo nekateri politiki, ki pravijo, da je verjetnost za nastanek raka v Soški dolini danes enaka kot kjerkoli drugod v Sloveniji. S tem pa se ne strinja Nevenka Mlinar, saj podatki z Onkološkega inštituta kažejo, da je pojavnost rakavih celic na tem območju veliko večja.
Kljub grozljivim posledicam proizvodnje azbesta v Anhovem danes sosežigajo 89 vrst odpadkov, od tega 17 vrst nevarnih. Pretežno iz tujine.
“V Anhovem kurijo tuje in naše odpadke. V okolje gredo tako številne škodljive snovi, ki imajo negativen vpliv na zdravje prebivalcev. Kakšne bodo posledice, medicina ne zna opredeliti, zato smo zdravniki naše regije in tudi s cele Slovenije pozvali ključne oglaševalce, naj se do zdravja in življenja ljudi odgovorno obnašajo. Naj zaščitijo bolnike, ki živijo v naši dolini. Žal mejne vrednosti ne zagotavljajo varnega in zdravega okolja, posebno ne za to dolino, v kateri so številni še oboleli zaradi azbesta in so zaradi tega toliko bolj ogroženi kot zdravi ljudje.” – Nevenka Mlinar
Življenje okoliških prebivalcev, je onesnaževanje zelo močno zaznamovalo.
“Vsakomur, ki živi na tem območju, je jasno, da kar se dogaja v Salonit Anhovo, ima vpliv na okolje. Ljudje zaradi smrada ne morejo izvajati zunanjih aktivnosti, ne morejo odpirati oken. Tudi v zadnjih desetih letih je kraj stagniral, ostali smo brez pošte, banke, ljudje se izseljujejo. Vodstvo ne živi tukaj. Tisti, ki lahko, se izselijo. Mi vse kupujemo. Zelenjava, ki pride iz Španije, je bolj zdrava od te, ki raste tukaj v našem okolju.”– Mateja Sattler, članica društa EKO Anhovo
V tovarni zagotavljajo, da uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, vendar okoliških prebivalcev to ne pomirja.
“Oni imajo lahko najboljšo tehnologijo, ampak to je za ljudi, ki še vedno čutijo posledice azbezsta, premalo. Težka industrija v to okolje ne sodi.” – Mateja Sattler
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Nekateri člani Društva invalidov Zagorje ob Savi so močno razočarani nad vodstvom društva, predvsem nad predsednikom. Očitajo mu samovoljo, aroganco, da dela razliko med člani... Predsednik društva vse to zanika in zatrjuje, da imajo posamezni člani žaljiv odnos do vodstva, da enostavno rovarijo in ga skušajo odstraniti. Pravi, da gre za osebne zamere.
Ponavljajoči se klici iz neznane številke, ki se končajo po nekaj sekundah, lahko hitro postanejo nadležni. Podobno je z oglaševalci, ki ne odnehajo s klici, čeprav jim to izrecno naročite. Kako torej ravnati v takih primerih in kakšne so obveznosti operaterjev? V sredinem Žulju tudi o enostavnosti spreminjanja klicne identitete, ki za uporabnike mobilne telefonije lahko pomeni resno nevarnost.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Inšpekcijske službe so kadrovsko podhranjene, povprečna starost inšpektorjev je pogosto 50 let, pri delu so izpostavljeni tudi grožnjam.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Očala, ki navadno stanejo 150 evrov, zdaj ponujajo po ugodnih 35 evrov. Torbica, ki v trgovini stane 300 evrov, jo na spletni strani dobite že za 60 evrov, pametne telefone višjega cenovnega razreda pa delijo, kot bi bil zadnji dan na zemlji. So vam te ponudbe znane? In ali ste se kdaj s katero izmed njih opekli in nasedli neverjetni ceni? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli raziskujemo, kako se zavarovati in predvsem kako prepoznati spletne goljufe.
Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah lahko ob menjavah upravnika naletijo na nepričakovano količino težav, ki lahko vodijo tudi v sodne spore. Tak primer je Kajuhova 44 v Ljubljani, kjer se stanovalci že leto dni ukvarjajo z dvema upravnikoma v sporu, kar je pripeljalo tudi do dvojnih položnic za iste storitve. Zakonsko so vloge deležnikov slabo urejene, stanovanjska inšpekcija je kadrovsko zelo podhranjena, saj 5 inšpektorjev nadzira kar 60.000 večstanovanjskih stavb v Sloveniji.
Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?
Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov.
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence. Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor vre – nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora društva zatrjujejo, da si je predsednica, ne samo neupravičeno izplačevala honorarje, dnevnice in potne stroške, ampak je društvo enostavno ugrabila, saj ne upošteva sklepov izvršnega odbora. Neupravičeno naj bi si izplačala več kot 9000 evrov. Ta seveda vse zanika.
Dolgo je veljalo, da lahko v vozilo v garanciji posega le od izdelovalca vozil pooblaščeni, po pravilu dražji serviser. A le malo porabnikov ve, da že pet let – vse odkar velja uredba o skupnih izjemah – ni več tako. Razlike med cenami obveznega intervalnega servisa pri najdražjih pooblaščenih in najcenejših nepooblaščenih servisih so lahko tudi trikratne, a pri kakovostno opravljeni storitvi vse od tedaj, odkar velja uredba o skupnih izjemah, garancija ne bi smela biti vprašljiva. Pa je res tako? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli bomo preverili, kje lahko servisiramo vozilo, dokler garancija še velja, kakšne so razlike med cenami pooblaščenih in nepooblaščenih serviserjev in kakšne med tovarniško in podaljšano garancijo oz. jamstvom, ki ga ponujajo prodajalci vozil.
Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Položnice za plačilo komunalnih storitev so v Sloveniji res nekaj posebnega. Vsaka občina po svoje določa ceno oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter komunalnih storitev. Razumljivo bi bilo, če bi se cene v različnih občinah zaradi določenih stroškov razlikovale za nekaj centov, ne pa za več kot štirikratno razliko. Zanimive so tudi postavke na računih. Omrežnino plačujemo tako za odvajanje odpadnih voda kot za čiščenje odpadnih voda, pa omrežnino za odvajanje padavinskih voda ter za čiščenje padavinskih voda. Prav slednja postavka na računu je naravnost smešna, saj deževnica iz streh ni onesnažena. Še bolj zanimivo pa je, da nekatere občine uredbe in zakona glede padavinskih voda enostavno ne upoštevajo.
S 1. junijem se začenja kopalna sezona na morju, 15. tudi v rekah in jezerih in dobro je, da vemo, ali je voda v kateri se ob vročih dneh osvežimo, tudi čista in varna. Na osnovi podatkov in meritev za zadnja tri leta so pri Evropski okoljski agenciji prav vsa naša morska kopališča ocenili z odlično kakovostjo. Tudi vse naše celinske kopalne vode so za kopanje ustrezne. Zakaj lahko kljub poročilu Evropske komisije v kakovost kopalnih voda dvomimo?
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Neveljaven email naslov