Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.
Boštjan Anžin o aktualnem stanju na Balkanu, epidemiji, protestih v Albaniji, 25-letnici Daytonskega sporazuma
Beograd bi se v normalnih okoliščinah te dni že pripravljal na gruče turistov, tudi iz Slovenije, ki v srbski prestolnici tradicionalno radi preživljajo nekaj dni med prazniki, skočijo v novo leto, seveda ob bučnih zabavah, na splavih, v klubih, ob dobri hrani, pijači. Letos. kot kaže, s tem ne bo nič, pravi naš dopisnik Boštjan Anžin:
"Sicer ponekod še kar zbirajo naročila, ampak za zdaj je življenje gostincev in drugih trgovin (razen dostave) bolj ko ne omejeno do 17. ure, samo prehrambene imamo odprte do 21. Čez vikend so to tudi edine trgovine, ki so odprte. Sicer pa je življenje relativno normalno, ampak ves čas napovedujejo zaostrovanja."
Tudi Srbi so upe polagali v cepivo. "Hladen tuš za Srbe je bil, da bi se lahko res masovno cepljenje začelo šele v drugi polovici leta 2021 ali šele jeseni, ker so bogate države pokupile večino zalog. Prej so sicer obljubljali, da naj bi prve odmerke dobili še letos. Nekatere ankete sicer kažejo, da je po balkanskih državah skoraj 50 odstotkov ljudi, ki se ne bi cepili."
V Sarajevu so v soboto zaznamovali 25-letnico podpisa Daytonskega sporazuma. Bosna in Hercegovina je 25 let zatem še vedno etnično razdeljena država.
"Država je na neki način ostala celovita, a razdeljena na entitete. Vemo, da so ves čas težave in napetosti med Republiko Srbsko na eni in Federacijo BiH na drugi strani. Tisto, kar je ljudi najbolj razočaralo, je pomanjkanje nekega napredka, boljšega življenja, ki so si ga obetali po tej krvavi moriji, ki je prizadela državo. Ko pa zdaj gledajo zapuščanje države celotnih mladih družin, ki priložnosti iščejo drugje, in po eni strani zakomplicirano, slabo delujočo državo, po drugi strani v rokah politikov. Ti politiki pa bolj kot o vladavini prava, boju proti korupciji razmišljajo o lastnih interesih. Ljudje so zagotovo pričakovali več."
212 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.
Boštjan Anžin o aktualnem stanju na Balkanu, epidemiji, protestih v Albaniji, 25-letnici Daytonskega sporazuma
Beograd bi se v normalnih okoliščinah te dni že pripravljal na gruče turistov, tudi iz Slovenije, ki v srbski prestolnici tradicionalno radi preživljajo nekaj dni med prazniki, skočijo v novo leto, seveda ob bučnih zabavah, na splavih, v klubih, ob dobri hrani, pijači. Letos. kot kaže, s tem ne bo nič, pravi naš dopisnik Boštjan Anžin:
"Sicer ponekod še kar zbirajo naročila, ampak za zdaj je življenje gostincev in drugih trgovin (razen dostave) bolj ko ne omejeno do 17. ure, samo prehrambene imamo odprte do 21. Čez vikend so to tudi edine trgovine, ki so odprte. Sicer pa je življenje relativno normalno, ampak ves čas napovedujejo zaostrovanja."
Tudi Srbi so upe polagali v cepivo. "Hladen tuš za Srbe je bil, da bi se lahko res masovno cepljenje začelo šele v drugi polovici leta 2021 ali šele jeseni, ker so bogate države pokupile večino zalog. Prej so sicer obljubljali, da naj bi prve odmerke dobili še letos. Nekatere ankete sicer kažejo, da je po balkanskih državah skoraj 50 odstotkov ljudi, ki se ne bi cepili."
V Sarajevu so v soboto zaznamovali 25-letnico podpisa Daytonskega sporazuma. Bosna in Hercegovina je 25 let zatem še vedno etnično razdeljena država.
"Država je na neki način ostala celovita, a razdeljena na entitete. Vemo, da so ves čas težave in napetosti med Republiko Srbsko na eni in Federacijo BiH na drugi strani. Tisto, kar je ljudi najbolj razočaralo, je pomanjkanje nekega napredka, boljšega življenja, ki so si ga obetali po tej krvavi moriji, ki je prizadela državo. Ko pa zdaj gledajo zapuščanje države celotnih mladih družin, ki priložnosti iščejo drugje, in po eni strani zakomplicirano, slabo delujočo državo, po drugi strani v rokah politikov. Ti politiki pa bolj kot o vladavini prava, boju proti korupciji razmišljajo o lastnih interesih. Ljudje so zagotovo pričakovali več."
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Jutranji pogovor z dopisnico iz Celovca Petro Kos Gnamuš.
Nemci so letošnji dopust preživeli večinoma v Nemčiji, začetek šolskega leta pa prinaša jasne pogoje in ukrepe za zajezitev koronavirusa.
Ta drobcena državica, ki se ima za najstarejšo republiko na svetu, je letos osvojila svoje prve olimpijske medalje, in to kar tri: eno srebrno in eno bronasto v strelski kategoriji trap, še eno bronasto pa so osvojili v rokoborbi. Velik uspeh za San Marino, ki ima komaj 27.000 prebivalcev, kar pa ustvarja v – recimo temu tako – »italijanski regiji« še večji pritisk na Malto, ki ima dvajsetkrat več prebivalcev, pa ni osvojila še niti ene medalje v zgodovini olimpijskih iger.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Tudi Belgija je bila močno prizadeta v zadnjih katastrofalnih poplavah. Zdaj, ko je voda odtekla, niso prizori nič manj grozni, saj se na ulicah kopičijo kupi odpadkov iz poplavljenih hiš. Strokovnjaki se bojijo, da bi zaradi visokih temperatur lahko prišlo do širjenja bolezni, in ocenjujejo, da so poplave v zgolj dveh dneh v najbolj prizadetem delu države – Valoniji povzročile tri četrtine običajne letne količine odpadkov.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat je na vrsti številka 001 - Andrej Stopar, Washington.
Približujemo se polovici julija, ko je turistična sezona na vrhuncu. Številke na Hrvaškem so spodbudne.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu.
Neveljaven email naslov