Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pianista Francesca Piemontesija bomo spremljali kot solista, ki je 27. maja lani nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ki se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri proslavil več uspehov kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.
5 epizod
»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«
Pianista Francesca Piemontesija bomo spremljali kot solista, ki je 27. maja lani nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ki se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri proslavil več uspehov kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.
Estonski nacionalni simfonični orkester, katerega zgodovina sega v leto 1926, je letošnji koncertni niz Romantika končal 3. maja v Estonski koncertni dvorani v Talinu, orkester pa je znova vodil njegov glasbeni direktor in šef dirigent Olari Elts. Na koncertu je nastopila izjemna zasedba solistk, štiri mlade estonske hornistke Paula Ernesaks, Kairi Sosi, Eliise Tani in Kreete Jacob. Izvedle so Koncertni stavek za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna. V drugi polovici večera je zazvenela Simfonija št. 4 Johannesa Brahmsa, ki je najdaljša izmed njegovih simfonij in dober povzetek skladateljevega celotnega simfoničnega opusa, za uvod pa je orkester premierno poustvaril Simfonijo št. 1 estonskega skladatelja Rasmusa Puurja.
Pred nami je koncert Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina s programom, ki združuje popolni nasprotji. Prvi del je violinski koncert, ki je nastal lani, drugi del je skoraj 130 let stara simfonija. Violinski koncert je napisala mlada skladateljica Camille Pépin, ki jo kritiki že uvrščajo na ugledno mesto v glasbenem življenju. Brucknerjeva Deveta simfonija pa je nedokončano pozno delo postromantičnega umetnika, ki se je moral dolgo boriti za priznanje. V vlogi solista se je predstavil violinist Renaud Capuçon, dirigiral je Robin Ticciati.
Italija v maju je vedno dobra zamisel. Tako je razmišljal tudi 22-letni Richard Strauss, ki je aprila in maja leta 1886 po Brahmsovem nasvetu potoval v Italijo skozi Firence, Rim, Bologno, Neapelj in Capri. Štirje stavki njegove simfonične fantazije Iz Italije vodijo do »Campagne«, »Rimskih ruševin«, »plaže v Sorrentu« in se končno poglobijo v živahno »neapeljsko življenje ljudi« – paradno delo neapeljskega dirigenta Riccarda Mutija, h kateremu se je v svoji karieri vračal vedno znova. S Haydnom, Schubertom in zborom Bavarskega radia se je maestro na koncertu 23. maja v Münchnu posvetil tudi drugim sopotnikom, s katerimi je že dolgo v tesnem odnosu. Na programu sta bila še Te Deum v C-duru Josepha Haydna in Maša št. 2 v G-duru Franza Schuberta.
C-dur je tonaliteta brez črnih tipk. Toda Mozartov klavirski koncert št. 25 v C-duru zato ni nič lažji. "Mir bo premagal vojno" – je Boris Ljatošinski dal naslov zadnjemu stavku svoje 3. simfonije. Stalinov režim te misli ni dopuščal. Skladatelj je moral spremeniti finale simfonije, ker je bilo preveč zahodnoevropskih vplivov, glasbeni izraz preveč ambivalenten. In kar nikakor ni delovalo, je bilo sporočilo miru. Obe skladbi sta bili na programu Simfoničnega orkestra Berlinskega radia, ki ga je na koncertu 7. aprila v Koncerni hiši v Berlinu vodil šef dirigent in umetniški vodja Vladimir Jurowski.
Neveljaven email naslov