Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.
Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”
Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.
Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”
Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.
Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”
Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.
Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”
Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov