Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Bojana Potočnik je učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju, zdaj na daljavo poučuje 93 učencev, pri tem pravi, da sta ključni povratna informacija učitelja in organiziranost: “Želela sem jih imeti več na kupu, da ko bo eden postavil vprašanje, bom lahko odgovorila petim.” Številni so se tako znašli pred dilemo, kako sploh poučevati na daljavo, pa z vprašanjem, ali imajo vsi sploh dostop do interneta, ali imajo doma naprave, s katerimi bodo lahko sodelovali pri pouku.
“Nimamo podatka o dostopnosti, kar pa zadeva naprave, so nekatere šole dobavile računalnike. Učitelji in ljudje so pripravljeni pomagati, jaz sem svoje učence preusmerila na delo na pametnih telefonih, ker vem, da jih ima večina.”
Bojana Potočnik pravi, da so bili učitelji vrženi v nenavaden položaj brez enotnih smernic. “Upam, da bo šolsko ministrstvo po koncu epidemije ravnalo pametno, da ne bo vneslo še dodatnega nezaupanja v šolski sistem.” Bojana Potočnik je še povedala, da v teh dneh pogosto joče:
“Zdi se mi, da se te, ko si mati, vse še bolj dotakne. Solze mi stopijo v oči zaradi odzivov otrok, staršev, solzne oči sem imela ob včerajšnjih prizorih Zagreba. Zdi se mi, da smo v teh dneh vsi bolj čustveni.”
Nina Babič je psihologinja na OŠ Martina Konšaka v Mariboru, ki pravi, da na njihovi šoli ne želijo obremenjevati staršev, da bi ti bili vpeti v učni proces, zato otroke spodbujajo k samostojnemu učenju na daljavo.
“Poskušamo spodbujati učence, naj naloge rešujejo sami. Učitelji ne pričakujemo, da bodo starši postali učitelji na domu, obrnili smo se tudi na učence, spodbujamo jim, naj si med seboj pomagajo. Kar je v bistvu tudi smisel medsebojne pomoči.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Bojana Potočnik je učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju, zdaj na daljavo poučuje 93 učencev, pri tem pravi, da sta ključni povratna informacija učitelja in organiziranost: “Želela sem jih imeti več na kupu, da ko bo eden postavil vprašanje, bom lahko odgovorila petim.” Številni so se tako znašli pred dilemo, kako sploh poučevati na daljavo, pa z vprašanjem, ali imajo vsi sploh dostop do interneta, ali imajo doma naprave, s katerimi bodo lahko sodelovali pri pouku.
“Nimamo podatka o dostopnosti, kar pa zadeva naprave, so nekatere šole dobavile računalnike. Učitelji in ljudje so pripravljeni pomagati, jaz sem svoje učence preusmerila na delo na pametnih telefonih, ker vem, da jih ima večina.”
Bojana Potočnik pravi, da so bili učitelji vrženi v nenavaden položaj brez enotnih smernic. “Upam, da bo šolsko ministrstvo po koncu epidemije ravnalo pametno, da ne bo vneslo še dodatnega nezaupanja v šolski sistem.” Bojana Potočnik je še povedala, da v teh dneh pogosto joče:
“Zdi se mi, da se te, ko si mati, vse še bolj dotakne. Solze mi stopijo v oči zaradi odzivov otrok, staršev, solzne oči sem imela ob včerajšnjih prizorih Zagreba. Zdi se mi, da smo v teh dneh vsi bolj čustveni.”
Nina Babič je psihologinja na OŠ Martina Konšaka v Mariboru, ki pravi, da na njihovi šoli ne želijo obremenjevati staršev, da bi ti bili vpeti v učni proces, zato otroke spodbujajo k samostojnemu učenju na daljavo.
“Poskušamo spodbujati učence, naj naloge rešujejo sami. Učitelji ne pričakujemo, da bodo starši postali učitelji na domu, obrnili smo se tudi na učence, spodbujamo jim, naj si med seboj pomagajo. Kar je v bistvu tudi smisel medsebojne pomoči.”
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov