Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Bojana Potočnik je učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju, zdaj na daljavo poučuje 93 učencev, pri tem pravi, da sta ključni povratna informacija učitelja in organiziranost: “Želela sem jih imeti več na kupu, da ko bo eden postavil vprašanje, bom lahko odgovorila petim.” Številni so se tako znašli pred dilemo, kako sploh poučevati na daljavo, pa z vprašanjem, ali imajo vsi sploh dostop do interneta, ali imajo doma naprave, s katerimi bodo lahko sodelovali pri pouku.
“Nimamo podatka o dostopnosti, kar pa zadeva naprave, so nekatere šole dobavile računalnike. Učitelji in ljudje so pripravljeni pomagati, jaz sem svoje učence preusmerila na delo na pametnih telefonih, ker vem, da jih ima večina.”
Bojana Potočnik pravi, da so bili učitelji vrženi v nenavaden položaj brez enotnih smernic. “Upam, da bo šolsko ministrstvo po koncu epidemije ravnalo pametno, da ne bo vneslo še dodatnega nezaupanja v šolski sistem.” Bojana Potočnik je še povedala, da v teh dneh pogosto joče:
“Zdi se mi, da se te, ko si mati, vse še bolj dotakne. Solze mi stopijo v oči zaradi odzivov otrok, staršev, solzne oči sem imela ob včerajšnjih prizorih Zagreba. Zdi se mi, da smo v teh dneh vsi bolj čustveni.”
Nina Babič je psihologinja na OŠ Martina Konšaka v Mariboru, ki pravi, da na njihovi šoli ne želijo obremenjevati staršev, da bi ti bili vpeti v učni proces, zato otroke spodbujajo k samostojnemu učenju na daljavo.
“Poskušamo spodbujati učence, naj naloge rešujejo sami. Učitelji ne pričakujemo, da bodo starši postali učitelji na domu, obrnili smo se tudi na učence, spodbujamo jim, naj si med seboj pomagajo. Kar je v bistvu tudi smisel medsebojne pomoči.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Bojana Potočnik je učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju, zdaj na daljavo poučuje 93 učencev, pri tem pravi, da sta ključni povratna informacija učitelja in organiziranost: “Želela sem jih imeti več na kupu, da ko bo eden postavil vprašanje, bom lahko odgovorila petim.” Številni so se tako znašli pred dilemo, kako sploh poučevati na daljavo, pa z vprašanjem, ali imajo vsi sploh dostop do interneta, ali imajo doma naprave, s katerimi bodo lahko sodelovali pri pouku.
“Nimamo podatka o dostopnosti, kar pa zadeva naprave, so nekatere šole dobavile računalnike. Učitelji in ljudje so pripravljeni pomagati, jaz sem svoje učence preusmerila na delo na pametnih telefonih, ker vem, da jih ima večina.”
Bojana Potočnik pravi, da so bili učitelji vrženi v nenavaden položaj brez enotnih smernic. “Upam, da bo šolsko ministrstvo po koncu epidemije ravnalo pametno, da ne bo vneslo še dodatnega nezaupanja v šolski sistem.” Bojana Potočnik je še povedala, da v teh dneh pogosto joče:
“Zdi se mi, da se te, ko si mati, vse še bolj dotakne. Solze mi stopijo v oči zaradi odzivov otrok, staršev, solzne oči sem imela ob včerajšnjih prizorih Zagreba. Zdi se mi, da smo v teh dneh vsi bolj čustveni.”
Nina Babič je psihologinja na OŠ Martina Konšaka v Mariboru, ki pravi, da na njihovi šoli ne želijo obremenjevati staršev, da bi ti bili vpeti v učni proces, zato otroke spodbujajo k samostojnemu učenju na daljavo.
“Poskušamo spodbujati učence, naj naloge rešujejo sami. Učitelji ne pričakujemo, da bodo starši postali učitelji na domu, obrnili smo se tudi na učence, spodbujamo jim, naj si med seboj pomagajo. Kar je v bistvu tudi smisel medsebojne pomoči.”
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov