Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Zadnje Reutersovo poročilo o medijskih navadah ugotavlja, da so se ljudje začeli izogibati novicam. Poročilo EBU pa kaže ravno nasprotno. Novic je več, hkrati pa je vedno večje tudi občinstvo, in to velja tako za televizijo kot za radio in splet.
Drži. Zadnja leta smo opazili, da ljudje ne marajo novic, ker jim povzročajo nelagodje. To nas lahko skrbi, saj slabo obveščeni ljudje težko uveljavljajo svoje državljanske pravice. Za to morajo predvsem dobro obveščeni. Toda v krizi, povezani s koronavirusom, ugotavljamo, da se ljudje množično opirajo na novice. To velja za vse trge. V večini primerov to pomeni, da spremljajo novice javnih radiotelevizij, ki so izrazito informativne narave. Vsaj v Evropi so najbolj informativni prav javni mediji. Zdaj opažajo izjemno visoke deleže občinstev, in to po vsej Evropi.
Ali to velja za vse, televizijo, radio in splet? Je občinstva vedno več?
Vidimo, da se je večina ljudi obrnila na televizijo. Ta je postala pomemben prostor za razprave o zadnjih spremembah krize s koronavirusom. Seveda sta pridobila tudi splet in radio, saj ljudje novice iščejo povsod, največji skok pa smo opazili pri televiziji. Takih številk na večini trgov nismo videli že desetletje.
Opazovali ste občinstva članic zveze EBU. Ali je v kateri izmed držav videti še posebno veliko spremembo?
V resnici ne gre toliko za različne trge, razlike nastanejo zaradi različnih faz pandemije v državah. Prvo veliko povečanje občinstva smo videli v Španiji in Italiji, ki sta bili med prvimi, najbolj prizadetimi državami v Evropi. Na Švedskem, na primer, ukrepi še niso bili tako drastični in take rasti še ni bilo. Podatki niso popolnoma enotni, saj se v državah kriza ne začenja hkrati. Povečanje občinstev smo najprej opazili v Španiji in Italiji, sledilo je ukrepom, ki so jih sprejele države, predvsem prepovedi gibanja. Z zamikom se to dogaja tudi v Veliki Britaniji, ki vstopa v izrazito pandemijo. Rast občinstva je torej odvisna od okoliščin v posamezni državi.
Kar mene preseneti, je izjemno naraščanje števila mladih, predvsem otrok, ki spremljajo večerne televizijske novice. Ne vem, ali ste raziskovali razloge. Morda je to le zato, ker otroci ostajajo doma, preživijo več časa s starši in tako prevzemajo tudi njihove navade?
Otroci resda niso ciljno občinstvo za informativni program, toda v raziskavah so navedeni, ker novice spremljajo skupaj s starši. Če vedno več staršev gleda večerne novice na televiziji, in vemo, da je tako, potem jih tudi otroci pogosteje spremljajo. V večini primerov je to razlog. Res je sicer tudi, da nekatere radiotelevizije pripravljajo poseben program, namenjen samo otrokom, vendar tega tokrat nismo posebej merili. Ker pa tudi te oddaje poročajo o koronavirusu, je tudi njim gledanost narastla.
Povečanje mladega občinstva je nekoliko presenetljivo, mar ne?
Ne bi rekel, da je to presenečenje. Drži, da javni mediji težko nagovarjajo mlada občinstva. Vemo, da več časa posvetijo digitalnim orodjem, toda trenutne razmere so nekaj posebnega. Vsej generaciji otrok bodo ostale v spominu. In v teh res posebnih časih so se orbnili k virom, ki jim lahko zaupajo. Čeprav nekaterih storitev ne uporabljajo veliko ali pogosto, vedo, da jim v težkih časih lahko zaupajo. Pogosto slišimo, da je težko dosegati mlada občinstva, in to drži, a tudi če ne spremljajo javnih medijev, je zelo pomembno, da so ti mladim državljanom na voljo v trenutkih, ko jih najbolj potrebujejo.
Se strinjam. Končajva z radiem. Jutranji radio je nekoliko izgubil, saj se ljudje ne vozijo v službo, toda večja je kriza, več ljudi posluša radio.
Razlog, zakaj naraščanje števila poslušalcev radia ni tako izrazito, je, da se ljudje ne vozijo v službo. Večina Evropejcev dela od doma. Če upoštevamo, da približno četrtina ljudi radio posluša v avtomobilu, to pomeni, da radio izgublja poslušalce, ki ne sedijo v avtomobilih. Morda poslušajo radio doma, toda tako velikega deleža ne morejo nadomestiti. Pa vendar ima za veliko ljudi radio še vedno zelo pomembno vlogo, predvsem ko gre za spremljanje novic. Morda je občinstvo manjše, a zvesti poslušalci najbolj zaupajo radiu. Digitalne platforme ne vzbujajo takega zaupanja.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Zadnje Reutersovo poročilo o medijskih navadah ugotavlja, da so se ljudje začeli izogibati novicam. Poročilo EBU pa kaže ravno nasprotno. Novic je več, hkrati pa je vedno večje tudi občinstvo, in to velja tako za televizijo kot za radio in splet.
Drži. Zadnja leta smo opazili, da ljudje ne marajo novic, ker jim povzročajo nelagodje. To nas lahko skrbi, saj slabo obveščeni ljudje težko uveljavljajo svoje državljanske pravice. Za to morajo predvsem dobro obveščeni. Toda v krizi, povezani s koronavirusom, ugotavljamo, da se ljudje množično opirajo na novice. To velja za vse trge. V večini primerov to pomeni, da spremljajo novice javnih radiotelevizij, ki so izrazito informativne narave. Vsaj v Evropi so najbolj informativni prav javni mediji. Zdaj opažajo izjemno visoke deleže občinstev, in to po vsej Evropi.
Ali to velja za vse, televizijo, radio in splet? Je občinstva vedno več?
Vidimo, da se je večina ljudi obrnila na televizijo. Ta je postala pomemben prostor za razprave o zadnjih spremembah krize s koronavirusom. Seveda sta pridobila tudi splet in radio, saj ljudje novice iščejo povsod, največji skok pa smo opazili pri televiziji. Takih številk na večini trgov nismo videli že desetletje.
Opazovali ste občinstva članic zveze EBU. Ali je v kateri izmed držav videti še posebno veliko spremembo?
V resnici ne gre toliko za različne trge, razlike nastanejo zaradi različnih faz pandemije v državah. Prvo veliko povečanje občinstva smo videli v Španiji in Italiji, ki sta bili med prvimi, najbolj prizadetimi državami v Evropi. Na Švedskem, na primer, ukrepi še niso bili tako drastični in take rasti še ni bilo. Podatki niso popolnoma enotni, saj se v državah kriza ne začenja hkrati. Povečanje občinstev smo najprej opazili v Španiji in Italiji, sledilo je ukrepom, ki so jih sprejele države, predvsem prepovedi gibanja. Z zamikom se to dogaja tudi v Veliki Britaniji, ki vstopa v izrazito pandemijo. Rast občinstva je torej odvisna od okoliščin v posamezni državi.
Kar mene preseneti, je izjemno naraščanje števila mladih, predvsem otrok, ki spremljajo večerne televizijske novice. Ne vem, ali ste raziskovali razloge. Morda je to le zato, ker otroci ostajajo doma, preživijo več časa s starši in tako prevzemajo tudi njihove navade?
Otroci resda niso ciljno občinstvo za informativni program, toda v raziskavah so navedeni, ker novice spremljajo skupaj s starši. Če vedno več staršev gleda večerne novice na televiziji, in vemo, da je tako, potem jih tudi otroci pogosteje spremljajo. V večini primerov je to razlog. Res je sicer tudi, da nekatere radiotelevizije pripravljajo poseben program, namenjen samo otrokom, vendar tega tokrat nismo posebej merili. Ker pa tudi te oddaje poročajo o koronavirusu, je tudi njim gledanost narastla.
Povečanje mladega občinstva je nekoliko presenetljivo, mar ne?
Ne bi rekel, da je to presenečenje. Drži, da javni mediji težko nagovarjajo mlada občinstva. Vemo, da več časa posvetijo digitalnim orodjem, toda trenutne razmere so nekaj posebnega. Vsej generaciji otrok bodo ostale v spominu. In v teh res posebnih časih so se orbnili k virom, ki jim lahko zaupajo. Čeprav nekaterih storitev ne uporabljajo veliko ali pogosto, vedo, da jim v težkih časih lahko zaupajo. Pogosto slišimo, da je težko dosegati mlada občinstva, in to drži, a tudi če ne spremljajo javnih medijev, je zelo pomembno, da so ti mladim državljanom na voljo v trenutkih, ko jih najbolj potrebujejo.
Se strinjam. Končajva z radiem. Jutranji radio je nekoliko izgubil, saj se ljudje ne vozijo v službo, toda večja je kriza, več ljudi posluša radio.
Razlog, zakaj naraščanje števila poslušalcev radia ni tako izrazito, je, da se ljudje ne vozijo v službo. Večina Evropejcev dela od doma. Če upoštevamo, da približno četrtina ljudi radio posluša v avtomobilu, to pomeni, da radio izgublja poslušalce, ki ne sedijo v avtomobilih. Morda poslušajo radio doma, toda tako velikega deleža ne morejo nadomestiti. Pa vendar ima za veliko ljudi radio še vedno zelo pomembno vlogo, predvsem ko gre za spremljanje novic. Morda je občinstvo manjše, a zvesti poslušalci najbolj zaupajo radiu. Digitalne platforme ne vzbujajo takega zaupanja.
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov