Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poročilo EBU: V času kriz se ljudje množično obrnejo na javne radiotelevizije

22.04.2020

Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.

Zadnje Reutersovo poročilo o medijskih navadah ugotavlja, da so se ljudje začeli izogibati novicam. Poročilo EBU pa kaže ravno nasprotno. Novic je več, hkrati pa je vedno večje tudi občinstvo, in to velja tako za televizijo kot za radio in splet. 

Drži. Zadnja leta smo opazili, da ljudje ne marajo novic, ker jim povzročajo nelagodje. To nas lahko skrbi, saj slabo obveščeni ljudje težko uveljavljajo svoje državljanske pravice. Za to morajo predvsem dobro obveščeni. Toda v krizi, povezani s koronavirusom, ugotavljamo, da se ljudje množično opirajo na novice. To velja za vse trge. V večini primerov to pomeni, da spremljajo novice javnih radiotelevizij, ki so izrazito informativne narave. Vsaj v Evropi so najbolj informativni prav javni mediji. Zdaj opažajo izjemno visoke deleže občinstev, in to po vsej Evropi.

Ali to velja za vse, televizijo, radio in splet? Je občinstva vedno več?

Vidimo, da se je večina ljudi obrnila na televizijo. Ta je postala pomemben prostor za razprave o zadnjih spremembah krize s koronavirusom. Seveda sta pridobila tudi splet in radio, saj ljudje novice iščejo povsod, največji skok pa smo opazili pri televiziji. Takih številk na večini trgov nismo videli že desetletje.

Opazovali ste občinstva članic zveze EBU. Ali je v kateri izmed držav videti še posebno veliko spremembo?

V resnici ne gre toliko za različne trge, razlike nastanejo zaradi različnih faz pandemije v državah. Prvo veliko povečanje občinstva smo videli v Španiji in Italiji, ki sta bili med prvimi, najbolj prizadetimi državami v Evropi. Na Švedskem, na primer, ukrepi še niso bili tako drastični in take rasti še ni bilo. Podatki niso popolnoma enotni, saj se v državah kriza ne začenja hkrati. Povečanje občinstev smo najprej opazili v Španiji in Italiji, sledilo je ukrepom, ki so jih sprejele države, predvsem prepovedi gibanja. Z zamikom se to dogaja tudi v Veliki Britaniji, ki vstopa v izrazito pandemijo. Rast občinstva je torej odvisna od okoliščin v posamezni državi.

Kar mene preseneti, je izjemno naraščanje števila mladih, predvsem otrok, ki spremljajo večerne televizijske novice. Ne vem, ali ste raziskovali razloge. Morda je to le zato, ker otroci ostajajo doma, preživijo več časa s starši in tako prevzemajo tudi njihove navade? 

Otroci resda niso ciljno občinstvo za informativni program, toda v raziskavah so navedeni, ker novice spremljajo skupaj s starši. Če vedno več staršev gleda večerne novice na televiziji, in vemo, da je tako, potem jih tudi otroci pogosteje spremljajo. V večini primerov je to razlog. Res je sicer tudi, da nekatere radiotelevizije pripravljajo poseben program, namenjen samo otrokom, vendar tega tokrat nismo posebej merili. Ker pa tudi te oddaje poročajo o koronavirusu, je tudi njim gledanost narastla.

Povečanje mladega občinstva je nekoliko presenetljivo, mar ne?  

Ne bi rekel, da je to presenečenje. Drži, da javni mediji težko nagovarjajo mlada občinstva. Vemo, da več časa posvetijo digitalnim orodjem, toda trenutne razmere so nekaj posebnega. Vsej generaciji otrok bodo ostale v spominu. In v teh res posebnih časih so se orbnili k virom, ki jim lahko zaupajo. Čeprav nekaterih storitev ne uporabljajo veliko ali pogosto, vedo, da jim v težkih časih lahko zaupajo. Pogosto slišimo, da je težko dosegati mlada občinstva, in to drži, a tudi če ne spremljajo javnih medijev, je zelo pomembno, da so ti mladim državljanom na voljo v trenutkih, ko jih najbolj potrebujejo.

Se strinjam. Končajva z radiem. Jutranji radio je nekoliko izgubil, saj se ljudje ne vozijo v službo, toda večja je kriza, več ljudi posluša radio. 

Razlog, zakaj naraščanje števila poslušalcev radia ni tako izrazito, je, da se ljudje ne vozijo v službo. Večina Evropejcev dela od doma. Če upoštevamo, da približno četrtina ljudi radio posluša v avtomobilu, to pomeni, da radio izgublja poslušalce, ki ne sedijo v avtomobilih. Morda poslušajo radio doma, toda tako velikega deleža ne morejo nadomestiti. Pa vendar ima za veliko ljudi radio še vedno zelo pomembno vlogo, predvsem ko gre za spremljanje novic. Morda je občinstvo manjše, a zvesti poslušalci najbolj zaupajo radiu. Digitalne platforme ne vzbujajo takega zaupanja.


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Poročilo EBU: V času kriz se ljudje množično obrnejo na javne radiotelevizije

22.04.2020

Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.

Zadnje Reutersovo poročilo o medijskih navadah ugotavlja, da so se ljudje začeli izogibati novicam. Poročilo EBU pa kaže ravno nasprotno. Novic je več, hkrati pa je vedno večje tudi občinstvo, in to velja tako za televizijo kot za radio in splet. 

Drži. Zadnja leta smo opazili, da ljudje ne marajo novic, ker jim povzročajo nelagodje. To nas lahko skrbi, saj slabo obveščeni ljudje težko uveljavljajo svoje državljanske pravice. Za to morajo predvsem dobro obveščeni. Toda v krizi, povezani s koronavirusom, ugotavljamo, da se ljudje množično opirajo na novice. To velja za vse trge. V večini primerov to pomeni, da spremljajo novice javnih radiotelevizij, ki so izrazito informativne narave. Vsaj v Evropi so najbolj informativni prav javni mediji. Zdaj opažajo izjemno visoke deleže občinstev, in to po vsej Evropi.

Ali to velja za vse, televizijo, radio in splet? Je občinstva vedno več?

Vidimo, da se je večina ljudi obrnila na televizijo. Ta je postala pomemben prostor za razprave o zadnjih spremembah krize s koronavirusom. Seveda sta pridobila tudi splet in radio, saj ljudje novice iščejo povsod, največji skok pa smo opazili pri televiziji. Takih številk na večini trgov nismo videli že desetletje.

Opazovali ste občinstva članic zveze EBU. Ali je v kateri izmed držav videti še posebno veliko spremembo?

V resnici ne gre toliko za različne trge, razlike nastanejo zaradi različnih faz pandemije v državah. Prvo veliko povečanje občinstva smo videli v Španiji in Italiji, ki sta bili med prvimi, najbolj prizadetimi državami v Evropi. Na Švedskem, na primer, ukrepi še niso bili tako drastični in take rasti še ni bilo. Podatki niso popolnoma enotni, saj se v državah kriza ne začenja hkrati. Povečanje občinstev smo najprej opazili v Španiji in Italiji, sledilo je ukrepom, ki so jih sprejele države, predvsem prepovedi gibanja. Z zamikom se to dogaja tudi v Veliki Britaniji, ki vstopa v izrazito pandemijo. Rast občinstva je torej odvisna od okoliščin v posamezni državi.

Kar mene preseneti, je izjemno naraščanje števila mladih, predvsem otrok, ki spremljajo večerne televizijske novice. Ne vem, ali ste raziskovali razloge. Morda je to le zato, ker otroci ostajajo doma, preživijo več časa s starši in tako prevzemajo tudi njihove navade? 

Otroci resda niso ciljno občinstvo za informativni program, toda v raziskavah so navedeni, ker novice spremljajo skupaj s starši. Če vedno več staršev gleda večerne novice na televiziji, in vemo, da je tako, potem jih tudi otroci pogosteje spremljajo. V večini primerov je to razlog. Res je sicer tudi, da nekatere radiotelevizije pripravljajo poseben program, namenjen samo otrokom, vendar tega tokrat nismo posebej merili. Ker pa tudi te oddaje poročajo o koronavirusu, je tudi njim gledanost narastla.

Povečanje mladega občinstva je nekoliko presenetljivo, mar ne?  

Ne bi rekel, da je to presenečenje. Drži, da javni mediji težko nagovarjajo mlada občinstva. Vemo, da več časa posvetijo digitalnim orodjem, toda trenutne razmere so nekaj posebnega. Vsej generaciji otrok bodo ostale v spominu. In v teh res posebnih časih so se orbnili k virom, ki jim lahko zaupajo. Čeprav nekaterih storitev ne uporabljajo veliko ali pogosto, vedo, da jim v težkih časih lahko zaupajo. Pogosto slišimo, da je težko dosegati mlada občinstva, in to drži, a tudi če ne spremljajo javnih medijev, je zelo pomembno, da so ti mladim državljanom na voljo v trenutkih, ko jih najbolj potrebujejo.

Se strinjam. Končajva z radiem. Jutranji radio je nekoliko izgubil, saj se ljudje ne vozijo v službo, toda večja je kriza, več ljudi posluša radio. 

Razlog, zakaj naraščanje števila poslušalcev radia ni tako izrazito, je, da se ljudje ne vozijo v službo. Večina Evropejcev dela od doma. Če upoštevamo, da približno četrtina ljudi radio posluša v avtomobilu, to pomeni, da radio izgublja poslušalce, ki ne sedijo v avtomobilih. Morda poslušajo radio doma, toda tako velikega deleža ne morejo nadomestiti. Pa vendar ima za veliko ljudi radio še vedno zelo pomembno vlogo, predvsem ko gre za spremljanje novic. Morda je občinstvo manjše, a zvesti poslušalci najbolj zaupajo radiu. Digitalne platforme ne vzbujajo takega zaupanja.


16.03.2021

Dr. Tjaša Vižintin Cuderman: Tromboze, Covid-19 in cepljenje

Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost.


16.03.2021

Zarja Muršič: Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje

"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.


12.03.2021

Je cepilni nacionalizem strel v koleno?

Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.


11.03.2021

dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.


05.03.2021

Dr. Mojca Matičič: Če informacij ni, jih pridobimo

Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.


26.02.2021

Nepredvidljivi biološki procesi pri proizvodnji cepiv

Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.


25.02.2021

Odmerka cepiva proti covidu-19 sta za telo kot športni trening

Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.


24.02.2021

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?


18.02.2021

Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike


17.02.2021

Gripa in koronavirus se razlikujeta po načinu prenosa okužbe

O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.


11.02.2021

Dr. Zarja Muršič: Zaprti prostori so za viruse kot lunapark

Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.


10.02.2021

Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča

V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay


09.02.2021

Koliko meja odpre cepilni potni list?

Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.


02.02.2021

Šport, športniki in športni pedagogi so ključni del rešitve, ker se bodo naučili novega obnašanja

Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.


29.01.2021

Dr. Mojca Matičič: Naravna čredna imunost je kot ruska ruleta, precej nevarna

Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo.


27.01.2021

Leon Cizelj: V epidemiji je težko stagnirati

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.


26.01.2021

Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic

Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.


23.01.2021

Dr. Nina Ružić Gorenjec: Kaj smo se naučili iz prvega in drugega vala epidemije?

Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?


21.01.2021

Košarka od testa do testa

Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje.


20.01.2021

dr. Gregor Starc

Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?


Stran 4 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov