Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Borut Golob je avtor treh romanov Smreka bukev lipa križ, Racclette in Pes je mrtev, pred izdajo pa je njegova že četrta knjiga. Delavsko okolje je spoznaval od blizu in je tudi kritik ter preučevalec neoliberalnega kapitalizma. “Med nami so ves čas prisotni konkurenca, pohlep, kdo bo boljši, bolj močan, ves čas je neko metanje polen pod noge. Ko pa se je pojavila ta pandemija, pa smo začeli uporabljati termine, kot je solidarnost. To so socialistični termini, ne kapitalistični.”
Borut Golob pravi, da se kapitalizem ne bo nikoli spremenil, kajti če bi kapitalizem dejansko kaj razmišljal, ne bi v 70. letih zavrgel državo blaginje in izpeljal neoliberalno revolucijo.
“Kapital ima enega samega sovražnika, in to je demokracija. Demokracija pomeni pravico za ljudi. In to stane. Zato je kapital bistveno bolj prilagojen totalitarnim ureditvam. Kitajska uči ves svet – v tridesetih letih je skoraj postala svetovna velesila. Totalitarna država!”
Kritičen je tudi do zasebnega zdravstva: “Javno zdravstvo nam rešuje življenje, ne pa zasebno! In to smo zdaj videli predvsem v Združenih državah Amerike, pa tudi v Italiji. No, predvsem v ZDA je pomanjkljivo javno zdravstvo gigantski mit – posledice pa so smrtonosne.”
Ob vprašanju, ali se mu je v teh pandemičnih časih življenje kaj spremenilo, pravi, da ne: “Značajsko sem malo mizantropa, kar pomeni, da imam omejene stike. Tako, da je zame skoraj vse isto, če odmislim te omejene prehode občinskih meja.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Borut Golob je avtor treh romanov Smreka bukev lipa križ, Racclette in Pes je mrtev, pred izdajo pa je njegova že četrta knjiga. Delavsko okolje je spoznaval od blizu in je tudi kritik ter preučevalec neoliberalnega kapitalizma. “Med nami so ves čas prisotni konkurenca, pohlep, kdo bo boljši, bolj močan, ves čas je neko metanje polen pod noge. Ko pa se je pojavila ta pandemija, pa smo začeli uporabljati termine, kot je solidarnost. To so socialistični termini, ne kapitalistični.”
Borut Golob pravi, da se kapitalizem ne bo nikoli spremenil, kajti če bi kapitalizem dejansko kaj razmišljal, ne bi v 70. letih zavrgel državo blaginje in izpeljal neoliberalno revolucijo.
“Kapital ima enega samega sovražnika, in to je demokracija. Demokracija pomeni pravico za ljudi. In to stane. Zato je kapital bistveno bolj prilagojen totalitarnim ureditvam. Kitajska uči ves svet – v tridesetih letih je skoraj postala svetovna velesila. Totalitarna država!”
Kritičen je tudi do zasebnega zdravstva: “Javno zdravstvo nam rešuje življenje, ne pa zasebno! In to smo zdaj videli predvsem v Združenih državah Amerike, pa tudi v Italiji. No, predvsem v ZDA je pomanjkljivo javno zdravstvo gigantski mit – posledice pa so smrtonosne.”
Ob vprašanju, ali se mu je v teh pandemičnih časih življenje kaj spremenilo, pravi, da ne: “Značajsko sem malo mizantropa, kar pomeni, da imam omejene stike. Tako, da je zame skoraj vse isto, če odmislim te omejene prehode občinskih meja.”
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov