Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pater Branko Cestnik: Med krščanstvom in antifašizmom

09.05.2020

V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.

Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.

O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.

Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.

 

Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”

Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”

 

Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”

“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”

 

V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”

Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”

 

Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”

V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Pater Branko Cestnik: Med krščanstvom in antifašizmom

09.05.2020

V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.

Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.

O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.

Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.

 

Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”

Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”

 

Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”

“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”

 

V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”

Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”

 

Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”

V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”


17.03.2020

Najpomembnejša pri delu od doma je rutina

Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.


17.03.2020

Samozaposleni postajajo socialna tempirana bomba

Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.


16.03.2020

Andrej P. Škraba, avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si

Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.


16.03.2020

Matjaž Turel, pulmolog in zdravnik

Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.


15.03.2020

Dr. Roman Jerala: Znanost še nikoli ni delovala tako hitro in učinkovito kot zdaj

Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.


15.03.2020

Stanje v Šmarju pri Jelšah

Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.


14.03.2020

Socialna psihologinja Hana Hawlina o kriznih situacijah

V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.


13.03.2020

Gospodarstvo, okuženo s koronavirusom

Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.


12.03.2020

Alojz Ihan: V resnici je okuženih pri nas od pet do desetkrat več

Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.


12.03.2020

dr. Andrej Bauer o eksponentni rasti okužb

Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.


12.03.2020

Opozorila pred zlorabami na terenu

Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.


Stran 12 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov