V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.

Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.

O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.”

“Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.“

Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”

“Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”

Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”

“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”

V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”

“Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”

Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”

“V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”