Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
"Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi Kristina Modic
Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. Irena Oblak.
Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem.
Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. Danica Rotar - Pavlič.
Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, bolezen za zraven, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
"Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi Kristina Modic
Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. Irena Oblak.
Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem.
Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. Danica Rotar - Pavlič.
Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, bolezen za zraven, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov