Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.

Ta hip se je svetovni števec okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu znanih 248 kandidatov za cepivo, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.

Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.

Genetska pomanjkljivost pri znatnem deležu huje bolnih

Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni geni določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi protitelesi.

Zakaj okužba tako močno prizadene srce?

Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen vpliv na srčno mišico. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.

Debelost pomembno vpliva na potek covida 19

Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. Izkazalo se je, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.

To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar 40 odstotkov odraslih v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.

Se lahko za ranljivost pred covidom 19 'zahvalimo' neandertalcem?

Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.

S pravično porazdelitvijo cepiva bi lahko virus obvladali do konca 2021

Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane Covax iniciative želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.

Karantena blagodejno vplivala na gozdno ptičjo simfonijo

Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.

Pri detekciji virusa bi lahko pomagali izurjeni psi

Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.

Napredovano stopnjo bolezni bi lahko zaznali tudi algoritmi

In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.