Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Debelost pomembno vpliva na potek covida-19

07.10.2020

Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.

Ta hip se je svetovni števec okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu znanih 248 kandidatov za cepivo, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.

Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.

Genetska pomanjkljivost pri znatnem deležu huje bolnih

Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni geni določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi protitelesi.

Zakaj okužba tako močno prizadene srce?

Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen vpliv na srčno mišico. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.

Debelost pomembno vpliva na potek covida 19

Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. Izkazalo se je, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.

To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar 40 odstotkov odraslih v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.

Se lahko za ranljivost pred covidom 19 'zahvalimo' neandertalcem?

Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.

S pravično porazdelitvijo cepiva bi lahko virus obvladali do konca 2021

Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane Covax iniciative želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.

Karantena blagodejno vplivala na gozdno ptičjo simfonijo

Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.

Pri detekciji virusa bi lahko pomagali izurjeni psi

Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.

Napredovano stopnjo bolezni bi lahko zaznali tudi algoritmi

In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Debelost pomembno vpliva na potek covida-19

07.10.2020

Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.

Ta hip se je svetovni števec okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 ustavil pri 36 milijonih, število žrtev je pred nekaj dnevi prešlo milijon. Države vsaka po svoje zaostrujejo ukrepe, veliko upanja se polaga v cepivo. Zdaj je po svetu znanih 248 kandidatov za cepivo, 49 jih je v klinični stopnji, najdlje, do tretje stopnje, je doslej uspelo devetim kandidatom.

Po raziskavi Mediane bi se ta hip verjetno ali zelo verjetno proti koronavirusni bolezni cepilo za dvajset odstotnih točk manj vprašanih kot v raziskavi, izvedeni junija. V primerjavi s preteklimi leti pa je višji delež prebivalcev, ki se namerava cepiti proti sezonski gripi.

Genetska pomanjkljivost pri znatnem deležu huje bolnih

Znanstveniki se že vse od izbruha novega koronavirusa sprašujejo, kaj vpliva na težji potek bolezni pri določenih bolnikih. Ena od možnih razlag je bila tudi oslabljena vloga beljakovine interferon, ki je del prve obrambe telesa pred virusi in opozarja človeka pred virusnim napadom. Kot so zapisali v nedavni objavi v reviji Science, so kar pri 14 odstotkih huje bolnih v preiskavi ugotovili zmanjšan oziroma oslabljen odziv te beljakovine. Delno naj bi bili za to odgovorni geni določenih bolnikov, delno naj bi telo pri nekaterih interferone napadalo s svojimi protitelesi.

Zakaj okužba tako močno prizadene srce?

Eno od bolj skrb vzbujajočih stanj po preboleli bolezni covida 19 je negativen vpliv na srčno mišico. Raziskovalci v številnih raziskavah po svetu iščejo vzroke, zakaj virus napade tudi srce in lahko pri povsem zdravih in mladih ljudeh, potem ko so ti preboleli le blago obliko bolezni, sproži celo srčni zastoj. V več kot 50 odstotkih se je zastoj srca zgodil brez predhodnih zapletov, bolezen nekaterim prebolelim pusti dolgotrajne motnje v srčnem ritmu, v zelo majhnem odstotku je bila potrebna celo transplantacija srca. Zanimiva je nedavna objava v reviji JAMA Cardiology, v kateri so spremljali 26 študentov športnikov z državne univerze Ohio. Kar pri štirih so potrdili vnetje srčne mišice. Ob tem se pojavljajo tudi namigovanja, da naj bi težave s srcem povzročala tudi gripa, a so raziskave na tem področju zelo redke.

Debelost pomembno vpliva na potek covida 19

Brez dvoma se je v zadnjih mesecih za enega od pomembnejših dejavnikov tveganja izkazala debelost. Konec avgusta je v reviji Obesity Reviews izšla študija, v kateri so raziskovalci preučili podatke skoraj 400.000 bolnikov s covidom 19. Izkazalo se je, da so imeli debeli ljudje, ki so se okužili, kar 113 odstotkov več možnosti, da končajo v bolnišnici, 74 odstotkov več, da bodo potrebovali intenzivno nego, in 48 odstotkov za smrt. Debelost kot taka s seboj prinese številne fiziološke in družbene okoliščine – ljudje se spopadajo s slabšim imunskim odzivom, povečanim tveganjem za vnetja in zaplete srca in ožilja, poleg tega debelost pogosteje spremlja stigma, s čimer bolniki tudi redkeje poiščejo zdravniško pomoč.

To je tudi eden od razlogov, zakaj je toliko žrtev za covidom prav med Američani. Kar 40 odstotkov odraslih v Združenih državah Amerike je namreč predebelih. Raziskava, ki so jo na 17.000 hospitaliziranih pacientih s covidom opravili v ZDA, je pokazala, da jih je bilo skoraj polovica debelih in nadaljnja tretjina s čezmerno telesno težo.

Se lahko za ranljivost pred covidom 19 'zahvalimo' neandertalcem?

Del vpliva za resen razvoj in potek covida 19 pri nekaterih bolnikih bi lahko pripisali tudi dednemu materialu, ki naj bi ga podedovali od neandertalcev. Takšna tveganja naj bi imela polovica ljudi v južni Aziji in 16 odstotkov Evropejcev, ki naj bi od neandertalcev podedovali niz genov, ki potroji možnosti za hud potek bolezni. Ta niz genov se je v modernem človeku ohranil vse do danes, saj se je doslej izkazal za učinkovitega pri boju z okužbami.

S pravično porazdelitvijo cepiva bi lahko virus obvladali do konca 2021

Kot je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, se je doslej skupni iniciativi za dostop in pravično globalno porazdelitev cepiva proti koronavirusni bolezni zavezalo nekaj več kot 50 držav, med njimi sedemindvajseterica Evropske unije ter Norveška in Islandija. Ob pomoči tako imenovane Covax iniciative želijo pravično porazdeliti cepivo, do katerega bi bile v enaki meri upravičene tudi revnejše države. S tem bi se lahko akutna stopnja koronavirusne pandemije po svetu končala do konca prihodnjega leta. Med bogatimi državami so se doslej ob Evropski uniji pridružili tudi Japonska, Nova Zelandija in Peru, Združenih držav, Kitajske in Rusije, ki vsaka po svoje hitijo s cepivom predvsem za svoje državljane, ni med podpisnicami zaveze.

Karantena blagodejno vplivala na gozdno ptičjo simfonijo

Zanimiva je ugotovitev raziskovalcev, ki so od sredine marca preučevali oglašanje in sporazumevanje ptic v San Franciscu in njegovi okolici. V središču njihove pozornosti so bili predvsem vrabonadi, ptice iz družine vrabcev, pri katerih so zaznali, da sta karantena in zmanjšanje hrupa zaradi prometa vplivala tudi na oglašanje. Ptice so pele za 30 odstotkov bolj mehko, na neki način je bilo njihovo oglašanje podobno tistemu, ki so ga raziskovalci zaznali že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zmanjšan hrup iz okolja je pticam omogočil, da so se med spomladanskim parjenjem lahko slišale na dvakrat večji razdalji, poleg tega so zaznali manj bojevitosti in agresije v vedenju samčkov, kar pomeni, da je karantena sprostila tudi ptice.

Pri detekciji virusa bi lahko pomagali izurjeni psi

Pa še tale zanimivost: Na letališču v Helsinkih na Finskem so v delo vpregli štiri pse, ki naj bi bili izurjeni za prepoznavanje koronavirusa. Kot poročajo raziskovalci na Univerzi Helsinki, ki izvaja eksperiment, naj bi bili psi zmožni zaznati koronavirus pri osebi v manj kot desetih sekundah, kar bi lahko opazno pospešilo sistem prepoznavanja potencialno okuženih.

Napredovano stopnjo bolezni bi lahko zaznali tudi algoritmi

In ko smo že ravno pri tehnikah prepoznavanja: izraelsko obrambno ministrstvo je začelo skupaj s ameriško-iraelsko družbo Vocalis Health zbirati posnetke glasov ljudi, ki so preboleli covid 19. Na tak način želijo program naučiti, da bi lahko prepoznal znake napredovane bolezni že iz posameznikovega glasu. Družba, ki je doslej podobno aplikacijo izdelala za glasovno prepoznavanje napredovane bolezni KOPB, je doslej za pilotno različico zbrala 1500 primerov glasov bolnikov. Orodje, opozarjajo v družbi, ne bo namenjeno diagnostiki, temveč kot pomoč pri triaži bolnikov.


03.04.2020

Katja Perat: Kapitalizmu bi se lahko pridružil še popoln nadzor nad državljani

Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.


02.04.2020

dr. Dan Podjed: Jezi me kult amaterizma

Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.


02.04.2020

Imunski sistem v marsičem ostaja velika neznanka

Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.


02.04.2020

Prof. dr. Sergio Romagnani, klinični imunolog z Univerze v Firencah

Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.


02.04.2020

dr. Mojca Matičič: Ljudje sprašujejo, kako je z omejitvijo gibanja

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.


01.04.2020

Jure Leskovec: Okužbam še vedno sledimo kot v starih časih

Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.


01.04.2020

Matjaž Gruden, Svet Evrope

Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.


31.03.2020

Andrej Šter: Če stopimo skupaj, znamo in zmoremo

Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.


31.03.2020

Alma Sedlar: Ne pustimo jim, da izkoristijo krizo

Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.


31.03.2020

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay


30.03.2020

Primož Velikonja: Urgenca v času epidemije

Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje


28.03.2020

Status študenta med pandemijo

Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.


27.03.2020

Apostolos Staikos: Izolacija je v migrantskih centrih na grških otokih nemogoča, bojimo se katastrofe

Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.


27.03.2020

Dr. Mojca Matičič: Japonsko zdravilo za koronavirus prihaja v Slovenijo

Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.


26.03.2020

Pater Karel Gržan: Zdaj moramo poglabljati človečnost

Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.


26.03.2020

Andrej Šter o aktualnih podatkih Slovencev v tujini

Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.


26.03.2020

Matija Peterlin, profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF

Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.


26.03.2020

Koronavirus od A do Ž

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.


25.03.2020

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič o koronavirusu, kapitalizmu, Italiji in naši prihodnosti.


25.03.2020

Srećko Horvat: Priče smo radikalni preobrazbi sveta

Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.


Stran 10 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov