Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?
"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Članek je objavljen na portalu Sledilnika Covid-19, v njem pa avtorji podrobno analizirajo, kaj je pri spopadu z epidemijo v Sloveniji šlo narobe. V prvem valu smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji.
V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu, predvsem na račun delovanja gospodarstva in premajhnega deleža dela na daljavo. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije in zakaj je ključno sledenje stikom, tudi izdajanje karantenskih odločb.
"V prvem valu smo zelo hitro reagirali, to zdaj ni več mogoče. V drugem valu smo reagirali pozno, ker smo iskali pravi časovni trenutek. Morda je smiselna vmesna strategija, ki bi ves čas zavirala mobilnost in širjenje okužb. Ko malo zamudimo z ukrepi, nas to potem lovi zelo dolgo časa."
Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev. Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?
"Ukrepe smo v drugem valu sprejeli nekoliko prepozno. Trenutno imamo slabšo epidemiološko sliko kot oktobra lani, ko so ukrepi paketno stopili v veljavo. Torej nikakor nismo na boljšem kot takrat, sicer je v zadnjih dneh opaziti manjši upad okužb, ampak dejstvo je, da hodimo po tankem ledu. Dejstvo je tudi, da ukrepi trajajo že tako dolgo, da je logično iskanje načinov sproščanja. A zavedati se moramo, da se bo z vsakim sproščanjem povečala mobilnosti in z njo število stikov. Zdaj je še bolj pomembno, da se upoštevajo ostali ukrepi, ki ob stiku preprečijo prenos okužbe."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?
"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Članek je objavljen na portalu Sledilnika Covid-19, v njem pa avtorji podrobno analizirajo, kaj je pri spopadu z epidemijo v Sloveniji šlo narobe. V prvem valu smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji.
V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu, predvsem na račun delovanja gospodarstva in premajhnega deleža dela na daljavo. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije in zakaj je ključno sledenje stikom, tudi izdajanje karantenskih odločb.
"V prvem valu smo zelo hitro reagirali, to zdaj ni več mogoče. V drugem valu smo reagirali pozno, ker smo iskali pravi časovni trenutek. Morda je smiselna vmesna strategija, ki bi ves čas zavirala mobilnost in širjenje okužb. Ko malo zamudimo z ukrepi, nas to potem lovi zelo dolgo časa."
Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev. Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?
"Ukrepe smo v drugem valu sprejeli nekoliko prepozno. Trenutno imamo slabšo epidemiološko sliko kot oktobra lani, ko so ukrepi paketno stopili v veljavo. Torej nikakor nismo na boljšem kot takrat, sicer je v zadnjih dneh opaziti manjši upad okužb, ampak dejstvo je, da hodimo po tankem ledu. Dejstvo je tudi, da ukrepi trajajo že tako dolgo, da je logično iskanje načinov sproščanja. A zavedati se moramo, da se bo z vsakim sproščanjem povečala mobilnosti in z njo število stikov. Zdaj je še bolj pomembno, da se upoštevajo ostali ukrepi, ki ob stiku preprečijo prenos okužbe."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov