Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.
Predramila se je športna sfera. Pozno, po večmesečnih omejitvah športa, ki sledijo situaciji z epidemijo v Sloveniji. Vse od 19. oktobra veljajo omejitve izvajanja športnih dejavnosti z izjemo športnikov najvišje ravni v članski konkurenci in poklicnih športnikov. Dolgo so nastajali protokoli sproščanja ukrepov in prilagoditev v delu z mladimi športniki, a vsak do 5. februarja sprememb ne bo. Ker se datum nezadržno bliža, odgovora pa ni, so na okrogli mizi, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, svoj pogled predstavili številni strokovnjaki s področja športa in zdravstva.
"Šport je del rešitve in ne del problema pri reševanju te epidemije. Kakovostna gibalna dejavnost bo okrepila imunski sistem. Kot drugo, živeti bomo morali z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Šport je pripravljen ta izziv sprejeti." - prof. Gregor Jurak, Katedra za pedagogiko in didaktiko, Fakulteta za šport
Jurak izpostavlja še dve izhodišči, in sicer zaupati slovenskem športu in to, da naj bodo ukrepi življenjski, ne administrativni: "Zaenkrat ni bilo danega signala, da bi kdorkoli zaupal slovenskemu športu. Slovenski šport je tako dober, ker ima tako dobre strokovnjake. Če bodo ti prevzeli odgovornost za vadbe, ne da imamo sedaj samoorganizirana združevanja, kjer lahko prihaja do okužb, bomo naredili bistveno več za populacijo."
Izhodišča so natančno popisana in zajemajo vse družbene skupine od najmlajših do najstarejših. Ukrepi pa naj bi se sproščali skladno z epidemiološko sliko. Čas za velike premike je že nastopil, športna sfera pa je s pristojnim ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ukrepe že uskladila. Je šport torej res lahko rešitev in na kakšen način?
"Smo v fazi sindemije, kjer nam poleg samega covida-19 težave povzročajo številna vzporedna stanja, ki jih je sama epidemija povzročila. Poudarim naj, da imamo res slabe rezultate pri duševnem zdravju mladih, kjer naraščajo depresivne motnje, samopoškodovanje, več je samomorov. Poleg tega pa nam poročajo o naraščanju digitalne odvisnosti, ki smo jo sproducirali z dolgim in številnim sedenjem pred zaslonom. Pravzaprav bi bil šport ena izmed nujnih rešitev, kako to presekati. Dejstvo je, da je praktično takoj možno in potrebno začeti s športnimi aktivnostmi v malih skupinah, v nadzorovanih, varnih pogojih in posebej na prostem." - dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ
Čas za sproščanje ukrepov v športu je že nastopil. "Kar nekaj bomo zamudili oz. smo že zamudili. Tukaj smo krivi tudi tisti zdravniki, ki se ukvarjamo s športom, ker smo premalo pritiskali. Vemo, kako je šport pomemben. Malo krivde je tudi na strani NIJZ, ker se je za določene stvari počasi obračal. OKS pa je bil premalo glasen v medijih. Že skoraj eno leto smo v epidemiji, odločevalci v vladi pa se do športa obnašajo preveč zadržano," razmišlja pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja Bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC.
Športna sfera je pripravo in usklajevanje predlogov različnih športnih zvez prepustila Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Načrt sproščanja ukrepov je bil predstavljen šle v tem letu, a še ni našel poti do odločevalcev. "Ta predlog je strokovni svet poslal v obravnavo vladi in vlada ga je dala nazaj ministrstvu, da se opredeli do njega. In zaenkrat še ni bilo delovnega sestanka na to temo," pojasnjuje prof. Gregor Jurak.
"Zelo mi je žal, da nihče od predstavnikov vlade, države, imamo Direktorat za šport, državnega sekretarja za šport in ministrico tudi za šport, si ni vzel časa, da bi ob tem res kritičnem trenutku neke resnice si vzel čas in odgovoril na zelo preprosto vprašanje." - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS
Zakaj se ne upošteva predstavljenih predlogov in zakaj je preslišana športna stroka? Ne gre samo za poglobljenost, gre tudi za znanje, a odločitev o športu v Sloveniji vsaj v zadnjem obdobju ne sprejema športna stroka, ki ni slišana niti pri pristojnem ministrstvu, kaj šele na vladi.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.
Predramila se je športna sfera. Pozno, po večmesečnih omejitvah športa, ki sledijo situaciji z epidemijo v Sloveniji. Vse od 19. oktobra veljajo omejitve izvajanja športnih dejavnosti z izjemo športnikov najvišje ravni v članski konkurenci in poklicnih športnikov. Dolgo so nastajali protokoli sproščanja ukrepov in prilagoditev v delu z mladimi športniki, a vsak do 5. februarja sprememb ne bo. Ker se datum nezadržno bliža, odgovora pa ni, so na okrogli mizi, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, svoj pogled predstavili številni strokovnjaki s področja športa in zdravstva.
"Šport je del rešitve in ne del problema pri reševanju te epidemije. Kakovostna gibalna dejavnost bo okrepila imunski sistem. Kot drugo, živeti bomo morali z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Šport je pripravljen ta izziv sprejeti." - prof. Gregor Jurak, Katedra za pedagogiko in didaktiko, Fakulteta za šport
Jurak izpostavlja še dve izhodišči, in sicer zaupati slovenskem športu in to, da naj bodo ukrepi življenjski, ne administrativni: "Zaenkrat ni bilo danega signala, da bi kdorkoli zaupal slovenskemu športu. Slovenski šport je tako dober, ker ima tako dobre strokovnjake. Če bodo ti prevzeli odgovornost za vadbe, ne da imamo sedaj samoorganizirana združevanja, kjer lahko prihaja do okužb, bomo naredili bistveno več za populacijo."
Izhodišča so natančno popisana in zajemajo vse družbene skupine od najmlajših do najstarejših. Ukrepi pa naj bi se sproščali skladno z epidemiološko sliko. Čas za velike premike je že nastopil, športna sfera pa je s pristojnim ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ukrepe že uskladila. Je šport torej res lahko rešitev in na kakšen način?
"Smo v fazi sindemije, kjer nam poleg samega covida-19 težave povzročajo številna vzporedna stanja, ki jih je sama epidemija povzročila. Poudarim naj, da imamo res slabe rezultate pri duševnem zdravju mladih, kjer naraščajo depresivne motnje, samopoškodovanje, več je samomorov. Poleg tega pa nam poročajo o naraščanju digitalne odvisnosti, ki smo jo sproducirali z dolgim in številnim sedenjem pred zaslonom. Pravzaprav bi bil šport ena izmed nujnih rešitev, kako to presekati. Dejstvo je, da je praktično takoj možno in potrebno začeti s športnimi aktivnostmi v malih skupinah, v nadzorovanih, varnih pogojih in posebej na prostem." - dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ
Čas za sproščanje ukrepov v športu je že nastopil. "Kar nekaj bomo zamudili oz. smo že zamudili. Tukaj smo krivi tudi tisti zdravniki, ki se ukvarjamo s športom, ker smo premalo pritiskali. Vemo, kako je šport pomemben. Malo krivde je tudi na strani NIJZ, ker se je za določene stvari počasi obračal. OKS pa je bil premalo glasen v medijih. Že skoraj eno leto smo v epidemiji, odločevalci v vladi pa se do športa obnašajo preveč zadržano," razmišlja pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja Bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC.
Športna sfera je pripravo in usklajevanje predlogov različnih športnih zvez prepustila Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Načrt sproščanja ukrepov je bil predstavljen šle v tem letu, a še ni našel poti do odločevalcev. "Ta predlog je strokovni svet poslal v obravnavo vladi in vlada ga je dala nazaj ministrstvu, da se opredeli do njega. In zaenkrat še ni bilo delovnega sestanka na to temo," pojasnjuje prof. Gregor Jurak.
"Zelo mi je žal, da nihče od predstavnikov vlade, države, imamo Direktorat za šport, državnega sekretarja za šport in ministrico tudi za šport, si ni vzel časa, da bi ob tem res kritičnem trenutku neke resnice si vzel čas in odgovoril na zelo preprosto vprašanje." - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS
Zakaj se ne upošteva predstavljenih predlogov in zakaj je preslišana športna stroka? Ne gre samo za poglobljenost, gre tudi za znanje, a odločitev o športu v Sloveniji vsaj v zadnjem obdobju ne sprejema športna stroka, ki ni slišana niti pri pristojnem ministrstvu, kaj šele na vladi.
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.
Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay
Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?
O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Neveljaven email naslov