Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.
Cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov. Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala, da cepivi, ki so ju proizvedli Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Proti čemu vse pa nas lahko cepivo še ščiti?
"Cepiva na splošno ponujajo različne stopnje zaščite. Govorimo lahko o neposredni zaščiti, ki ščiti pred znaki covida-19, in o posredni zaščiti, ki ščiti pred okužbo in širjenjem. Vsa cepiva, ki so do zdaj odobrena za uporabo znotraj Evropske unije, ponujajo obe zaščiti, a ti nista stoodstotni. Cepiva se še posebej dobro odrežejo pri preprečevanju poteka bolezni, pri čemer bi okuženi potreboval bolnišnično oskrbo ali pa bi lahko celo umrl." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti
Pred odločitvijo za cepljenje ima veliko ljudi zadržke tudi zaradi morebitnih stranskih učinkov po cepljenju, ki so, kot pojasni dr. Zarja Muršič, lahko prisotni.
"Tretjina tistih, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo, je poročala o glavobolu in utrujenosti, manj ljudi pa tudi o vročini. Ko sprejmemo prvi odmerek cepiva, v telo dobimo neki tujek. V prvih tednih po prejemu odmerka se naš imunski sistem začne učiti prepoznavanja tega tujka. Ob tem, ko dobimo drugo dozo, so naše celice že opravile neki trening, takrat so pripravljene, da dajo vse od sebe. Imamo še boljši imunski odziv. V telesu tako potečeta dva treninga. Pri nekaterih so lahko treningi bolj naporni kot sama tekma, a pomembno je poudariti, da tudi stranski učinki v nekaj dneh po cepljenju izzvenijo. Menim, da je to še vedno boljša možnost, kot pa da pustimo imunski sistem brez treninga pred morebitnim srečanjem s koronavirusom."
"Z vsemi štirimi sezonskimi koronavirusi se prvič srečamo kot otroci in večinoma le lažje zbolimo. Tako naš imunski sistem ni več naiven za okužbo in zato pozneje redkokdaj prihaja do težjih potekov bolezni. Čeprav je imunost sicer kratkotrajna, pa je zaščita pred težjim potekom bolezni daljša. Cilj je precepljena populacija oziroma kolektivna imunosti. O tej govorimo, ko je na okužbo imun tolikšen delež prebivalstva, da ta zaščiti tudi neimune posameznike," pojasnjuje dr. Zarja Muršič. Raziskovalci napovedujejo, da covida-19 ne bo zares konec, bo pa konec pandemije.
"Predvsem se je treba usmeriti v to, kaj želimo čim bolj zmanjšati. Meni se zdi pomembno zmanjšati število smrti in hospitalizacij zaradi covida-19. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kar nekaj mladih, ki morda ne potrebujejo zdravniške oskrbe, lahko razvije tako imenovan dolgi covid. Zanje ima lahko okužba s koronavirusom dolgoročne posledice."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.
Cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov. Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala, da cepivi, ki so ju proizvedli Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Proti čemu vse pa nas lahko cepivo še ščiti?
"Cepiva na splošno ponujajo različne stopnje zaščite. Govorimo lahko o neposredni zaščiti, ki ščiti pred znaki covida-19, in o posredni zaščiti, ki ščiti pred okužbo in širjenjem. Vsa cepiva, ki so do zdaj odobrena za uporabo znotraj Evropske unije, ponujajo obe zaščiti, a ti nista stoodstotni. Cepiva se še posebej dobro odrežejo pri preprečevanju poteka bolezni, pri čemer bi okuženi potreboval bolnišnično oskrbo ali pa bi lahko celo umrl." – dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti
Pred odločitvijo za cepljenje ima veliko ljudi zadržke tudi zaradi morebitnih stranskih učinkov po cepljenju, ki so, kot pojasni dr. Zarja Muršič, lahko prisotni.
"Tretjina tistih, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo, je poročala o glavobolu in utrujenosti, manj ljudi pa tudi o vročini. Ko sprejmemo prvi odmerek cepiva, v telo dobimo neki tujek. V prvih tednih po prejemu odmerka se naš imunski sistem začne učiti prepoznavanja tega tujka. Ob tem, ko dobimo drugo dozo, so naše celice že opravile neki trening, takrat so pripravljene, da dajo vse od sebe. Imamo še boljši imunski odziv. V telesu tako potečeta dva treninga. Pri nekaterih so lahko treningi bolj naporni kot sama tekma, a pomembno je poudariti, da tudi stranski učinki v nekaj dneh po cepljenju izzvenijo. Menim, da je to še vedno boljša možnost, kot pa da pustimo imunski sistem brez treninga pred morebitnim srečanjem s koronavirusom."
"Z vsemi štirimi sezonskimi koronavirusi se prvič srečamo kot otroci in večinoma le lažje zbolimo. Tako naš imunski sistem ni več naiven za okužbo in zato pozneje redkokdaj prihaja do težjih potekov bolezni. Čeprav je imunost sicer kratkotrajna, pa je zaščita pred težjim potekom bolezni daljša. Cilj je precepljena populacija oziroma kolektivna imunosti. O tej govorimo, ko je na okužbo imun tolikšen delež prebivalstva, da ta zaščiti tudi neimune posameznike," pojasnjuje dr. Zarja Muršič. Raziskovalci napovedujejo, da covida-19 ne bo zares konec, bo pa konec pandemije.
"Predvsem se je treba usmeriti v to, kaj želimo čim bolj zmanjšati. Meni se zdi pomembno zmanjšati število smrti in hospitalizacij zaradi covida-19. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kar nekaj mladih, ki morda ne potrebujejo zdravniške oskrbe, lahko razvije tako imenovan dolgi covid. Zanje ima lahko okužba s koronavirusom dolgoročne posledice."
Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.
Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.
Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.
Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.
Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.
Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.
Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay
Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.
Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.
Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.
Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.
Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Neveljaven email naslov