"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.

Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco so ta hip najaktualnejše teme, povezane z reševanjem epidemije. Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, podrobno spremlja razvoj cepiv in študije, povezane z njimi: "Ko primerjamo podatke o stranskih učinkih po cepljenju z obema cepivoma (Pfizer in AstraZeneca), je zaznano zelo podobno število stranskih učinkov. Zanimiva je tudi informacija iz tretje klinične faze testiranja cepiva AstraZeneca, pri čemer je 38 odstotkov cepljenih in kar 28 odstotkov ljudi v placebo skupini poročalo o stranskih učinkih."

"Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje. Zaznali so nekaj, kar se jim je zdelo dovolj pomembno za začasno prekinitev uporabe določenega cepiva. Ko je novo cepivo enkrat v uporabi, ga še vedno spremljajo."

Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo, opozarja Zarja Muršič: "Predvsem, ker nimamo dobre kontrolne skupine, torej necepljenih, ki bi po čim več lastnostih, to so na primer kronične bolezni, zdravila, ki jih jemljejo, spol, starost, ustrezali skupini cepljenih."

"Do težav s strjevanjem krvi pride na od eno do dve osebi na tisoč ljudi na leto. Imamo 37 podatkov o težavah s strjevanjem krvi, ki časovno sovpadajo s cepljenjem, pri 17 milijonih cepljenih. To je manj kot tri na milijon v zadnjih dveh mesecih. Pričakovali bi jih med 100 in 200."

V poslušanje priporočamo tudi pogovor z dr. Tjašo Vižintin Cuderman.