Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. "Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov," pove biologinja in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.
"WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."
Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?
"Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."
Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. "Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?
"Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. "Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov," pove biologinja in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.
"WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."
Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?
"Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."
Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. "Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?
"Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov