Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rečemo inštitut ali institut, Inštitucija ali institucija?
221 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Rečemo inštitut ali institut, Inštitucija ali institucija?
Primorska, Gorenjska, Dolenjska ali primorska, gorenjska, dolenjska? Kdaj te besede zapisujemo z veliko in kdaj z malo začetnico? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Zakaj rečemo, da je začetnica vélika in ne velíka? Kaj pridevnika ločuje, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Zapisovanje velike oz. male začetnice nas bega tudi pri zapisovanju praznikov, kot so martinovo, silvestrovo, valentinovo ... Prisluhnite študentom sloveniistike FHŠ UP!
Izpostavljamo pridevnika prekaren in prekeren. Govorimo o prekarnem ali prekernem delu? Katera raba je pravilna? Prisluhnite!
Ustrezna raba vrstnih pridevnikov na -ov in -ev, ki se nanašajo na hrano in pijačo.
Tokrat se bomo posvetili alinejnemu naštevanju oz. rabi velike ali male začetnice pri tovrstnem naštevanju.
Nerazlikovanje med pridevnikoma cel in ves povzroča nemalo težav. Izognimo se napačni rabi in prisluhnimo študentom slovenistike!
Besedna zveza "s strani" je največkrat povsem odveč. Misel lahko jasno ubesedimo tudi brez nje.
Nekateri ruski priimki nam pri pregibanju povzročajo težave, posebno, ko iz njih skušamo tvoriti svojilni pridevnik.
Pravilna raba glagolov prizadeti in prizadati oz. zadeti in zadati.
Kaj so stalne besedne zveze? Kako jih razumemo in kdaj jih uporabljamo v vsakdanjem govoru? Kakšne napake se pojavljajo pri tvorjenju t.i. frazemov? Prisluhnite!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo, npr. samostalniki poprava, popravilo, popravek. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo. Taki so npr. samostalniki poprava, popravek, popravilo. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite in izvedeli boste!
V času zimskih športov nam težave povzročata izgovor in zapis imen skandinavskih mest, ki gostijo vrhunske športne dogodke. Razjasnimo dvome!
Sklanjanje nekaterih samostalnikov nam povzroča nemalo preglavic, še posebno so težavne besede, kot so gospa, hči, oboa ... Prisluhnimo razlagi!
Neveljaven email naslov