Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nina Bunjevac - priznana stripovska umetnica in hči nekdanjega terorista

23.10.2015


V neki garaži v Torontu leta 1977, ko je bila Nina stara dobra štiri leta, je eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na jugoslovanska predstavništva v Severni Ameriki in na druge objekte, v katerih so delali ali stanovali podporniki in simpatizerji tedanjega jugoslovanskega socialističnega režima in predsednika Tita. Med mrtvimi so identificirali tudi Petra Bunjevca. Po mnogih letih se Nina odpravi na pot raziskovanja travmatičnih obdobji družinske preteklosti, zaznamovane z zločini druge svetovne vojne, kar jo pripelje do nepričakovanih razkritji in razlag za očetovo odklonsko vedenje v otroških letih in do razlogov za njegovo poznejšo teroristitično dejavnost.

Čeprav svojega očeta, srbskega nacionalista in terorista, skoraj ni poznala, se je namreč morala spopasti z njegovo vlogo v podtalnem delovanju in njegovim slovesom negativnega junaka. To v mnogih pogledih vpliva na razmere in odnose v njeni družini, v času, ko trije otroci in starša še živijo skupaj v Kanadi, in potem, ko se del družine, mama z dvema otrokoma, vrne v Jugoslavijo. Tako umetnica Nina Bunjevac - njen strip oz. risoroman z naslovom Očetnjava je v prevodu izšel tudi pri nas - razkriva več desetletji trajajočo zgodbo svojega sorodstva, pri tem pa ne pozabi na vlogo žensk, ki v tradicionalno patriarhalnih strukturah, lahko le redko vzamejo usodo v svoje roke. Če želi sebe in svoje otroke obvarovati pred grožnjo nasilja in drugimi nevarnostmi, ki jih predstavlja mož alkoholik in terorist (čeprav se s tem dejstvom sooči šele pozneje),  mora to storiti prav Ninina mama, ki se kot rečeno, odloči za vrnitev v Srbijo. V oddaji Kulturni fokus se bo z avtorico Očetnjave pogovarjala Magda Tušar.


Kulturni fokus

742 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Nina Bunjevac - priznana stripovska umetnica in hči nekdanjega terorista

23.10.2015


V neki garaži v Torontu leta 1977, ko je bila Nina stara dobra štiri leta, je eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na jugoslovanska predstavništva v Severni Ameriki in na druge objekte, v katerih so delali ali stanovali podporniki in simpatizerji tedanjega jugoslovanskega socialističnega režima in predsednika Tita. Med mrtvimi so identificirali tudi Petra Bunjevca. Po mnogih letih se Nina odpravi na pot raziskovanja travmatičnih obdobji družinske preteklosti, zaznamovane z zločini druge svetovne vojne, kar jo pripelje do nepričakovanih razkritji in razlag za očetovo odklonsko vedenje v otroških letih in do razlogov za njegovo poznejšo teroristitično dejavnost.

Čeprav svojega očeta, srbskega nacionalista in terorista, skoraj ni poznala, se je namreč morala spopasti z njegovo vlogo v podtalnem delovanju in njegovim slovesom negativnega junaka. To v mnogih pogledih vpliva na razmere in odnose v njeni družini, v času, ko trije otroci in starša še živijo skupaj v Kanadi, in potem, ko se del družine, mama z dvema otrokoma, vrne v Jugoslavijo. Tako umetnica Nina Bunjevac - njen strip oz. risoroman z naslovom Očetnjava je v prevodu izšel tudi pri nas - razkriva več desetletji trajajočo zgodbo svojega sorodstva, pri tem pa ne pozabi na vlogo žensk, ki v tradicionalno patriarhalnih strukturah, lahko le redko vzamejo usodo v svoje roke. Če želi sebe in svoje otroke obvarovati pred grožnjo nasilja in drugimi nevarnostmi, ki jih predstavlja mož alkoholik in terorist (čeprav se s tem dejstvom sooči šele pozneje),  mora to storiti prav Ninina mama, ki se kot rečeno, odloči za vrnitev v Srbijo. V oddaji Kulturni fokus se bo z avtorico Očetnjave pogovarjala Magda Tušar.


18.08.2023

Islam in ljubezen

S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta


11.08.2023

V sodobnem gledališču, ki deluje kot poboljševalnica sveta, oder pa kot prižnica, je potrebno preseči zavrnitev čustvovanja

Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.


04.08.2023

Zvezdne steze med popkulturo in razsvetljensko utopijo

Zakaj se milijoni oboževalk in oboževalcev v skoraj sedmih desetletjih niso naveličali ne globin vesolja ne človeške družbe prihodnosti, kakršno prikazuje kultna znanstveno-fantastična serija?


28.07.2023

Kmečki upori v kolektivni zavesti 19. stoletja in v prazni ideologiji 21. stoletja

"Sam Gubec, zlovešči vodja zločinske vojske in, kakor ga sami imenujejo, kralj ujet živ in pripeljan v Zagreb. Tu je bil najprej strašno razmrcvarjen z razbeljenimi kleščami, nato okronan z razbeljeno železno krono in na koncu razčetverjen kot razbojnik.”


21.07.2023

Biblične živali - z oslom se ne moremo vojskovati, ima pa dober vid in sluh

V oddaji Kulturni fokus nas bo tokrat zanimalo, kakšna približno so merila za pravo ravnanje človeka v stvarstvu, v družbi z drugimi živimi bitji. Morda Biblija nudi kake konkretne podlage v obliki napotkov, vsaj v odnosu do živali, saj je človek njihov gospodar in varuh? Ali razloge za legalizacijo človekocentričnosti lahko iščemo tudi v svetih spisih?


21.06.2023

Umetnost je kot druga narava, arhitektura kot zamrznjena glasba

Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino.


06.07.2023

Ko imperij propada, mesta ugašajo

Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?


30.06.2023

24ur v dolini Šentflorjanski

Kakšno pot je slovenska dramatika prehodila v času, ki Ivana Cankarja ločuje od Simone Semenič?


23.06.2023

Nemški izvori romantične ljubezni

Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje


16.06.2023

Orientalizmi v množini in vzhod na jugu

Nekdaj, ko smo bili mi Slovenci še del večje, avstro-ogrske države, so včasih naši, sicer redki znani popotniki, z ljudmi imperialističnega in kolonialističnega Zahoda delili pokroviteljski in superioren odnos, kot so menili, do nerazvitega in statičnega Orienta, v katerega sta jih največkrat vodila avanturizem in radovednost. Naj je šlo za misijonarje, politike, diplomate, znanstvenike ali druge, pa se vseeno niso vsi ujeli v past prevladujočega evolucionističnega mišljenja.


09.06.2023

Otroštvo v antiki: "Le vzgoja duha je nesmrtna in božanska."

Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.


02.06.2023

Đorđe Balašević ali kako slovanski duši dati glas

To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države


26.05.2023

Muzejsko gradivo je vedno enako, le pogledi nanj se spreminjajo

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


19.05.2023

Ko je bil Ptuj še mlad

Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja


12.05.2023

Hoja in antropologija

Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?


05.05.2023

Stroji in umetna inteligenca se lahko izpopolnjujejo v nedogled, človeška telesa ostajajo ista

Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi


25.04.2023

Niso vsa ljudstva militantna, zato vojna ni vedno neizogibno dejstvo človeške civilizacije

"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"


21.04.2023

»Antigona ni čisto s tega sveta. Ona ne trguje.«

Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?


14.04.2023

Od žage venecijanke do Titovih avtomobilov

Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti


07.04.2023

»Pravi Picasso je sijajen, ampak neprijeten, napadalen«

Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja


Stran 4 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov