Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj uteleša našo resničnost, ko se svet nasprotij v neizprosnem in brezglavem zagonu po več in več otresa odgovornosti za vse, kar biva in obstaja, je eno izmed pomembnih vprašanj, katerih odgovor se ne zdi enostaven in enoznačen. Postavljali so si ga že od nekdaj in ga najbrž razreševali s pomočjo verovanj v delovanje nadnaravnih, personificiranih sil, ter skozi različne ustvarjalne in umetniške procese. Če naši davni predniki niso razmišljali o posedovanju narave, zasebna lastnina jim ni veliko pomenila, na vzajemno ustvarjanje duhovnega in snovnega sveta, pa so neznane sile delovale sočasno, podnevi in ponoči, v budnem in sanjskem času. Danes smo vklenjeni v okvire ekonomskega determinizma in zapovedanih delitev. Omejeni smo z ozkostjo uma in zmožnostmi lastnega telesa, vse obstoječe in spreminjajoče pa želimo nadzirati in mimo intuitivnega speljati na gotovost racionalnega, medtem ko naravo vidimo le kot možnost vira izkoriščanja, čeprav smo v veliki meri le njen del v kratkem trenutku nečesa mnogo večjega in brezkrajnega. Z zamislimi o celostni anatomiji človeškega telesa in vesolja se pri nas že dlje časa ukvarja Marko Pogačnik, ki je nedavno tega izdal knjigo z naslovom Vesolje človeškega telesa.
742 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Kaj uteleša našo resničnost, ko se svet nasprotij v neizprosnem in brezglavem zagonu po več in več otresa odgovornosti za vse, kar biva in obstaja, je eno izmed pomembnih vprašanj, katerih odgovor se ne zdi enostaven in enoznačen. Postavljali so si ga že od nekdaj in ga najbrž razreševali s pomočjo verovanj v delovanje nadnaravnih, personificiranih sil, ter skozi različne ustvarjalne in umetniške procese. Če naši davni predniki niso razmišljali o posedovanju narave, zasebna lastnina jim ni veliko pomenila, na vzajemno ustvarjanje duhovnega in snovnega sveta, pa so neznane sile delovale sočasno, podnevi in ponoči, v budnem in sanjskem času. Danes smo vklenjeni v okvire ekonomskega determinizma in zapovedanih delitev. Omejeni smo z ozkostjo uma in zmožnostmi lastnega telesa, vse obstoječe in spreminjajoče pa želimo nadzirati in mimo intuitivnega speljati na gotovost racionalnega, medtem ko naravo vidimo le kot možnost vira izkoriščanja, čeprav smo v veliki meri le njen del v kratkem trenutku nečesa mnogo večjega in brezkrajnega. Z zamislimi o celostni anatomiji človeškega telesa in vesolja se pri nas že dlje časa ukvarja Marko Pogačnik, ki je nedavno tega izdal knjigo z naslovom Vesolje človeškega telesa.
Prvi profesionalni operni pevci so se začeli pojavljati sredi 17. stoletja, ko se je tudi opera kot glasbeni žanr začel bolj razvijati in širiti med glasbene navdušence, glasbeni ustvarjalci pa so pisali vedno več opernih del. Danes so operni solisti tako popularni, da pogosto niso zanimivi le kot glasbeni ustvarjalci, temveč se pojavljajo tudi na naslovnicah časopisov, ljudje pa se zanimamo za njihova zasebna življenja. V tokratnem Kulturnem fokusu nas bo zanimalo, v kakšnem položaju so mladi slovenski operni pevci danes. Kakšna je njihova prihodnost in ali se bodo morali – seveda zavoljo preživetja – tako kot številni tuji operni pevci ukvarjati tudi z drugimi glasbeno-gledališkimi zvrstmi? V tujini namreč že sodelujejo v številnih tv showih, muzikalih ali sodobnih gledaliških predstavah. Pred mikrofon bomo povabili operno in pop pevko Nuško Drašček, vodjo Društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katjo Konvalinko, profesorja opernega petja Matjaža Robavsa in urednika za operno glasbo na programu ARS Dejana Juraviča.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Vitomil Zupan »težko ujemljiva« literarna osebnost in podoba, za katero je vsaka opredelitev pretesna. Pisatelj, filozof, zapornik, športnik za začetek…Več v oddaji kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali trije izmed urednikov knjige Važno je priti na grič. Magda Tušar se bo pogovarjala z Ifigenijo Simonovič, Alenko Puhar in Alešem Bergerjem.
Vitomil Zupan »težko ujemljiva« literarna osebnost in podoba, za katero je vsaka opredelitev pretesna. Pisatelj, filozof, zapornik, športnik za začetek…Več v oddaji kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali trije izmed urednikov knjige Važno je priti na grič. Magda Tušar se bo pogovarjala z Ifigenijo Simonovič, Alenko Puhar in Alešem Bergerjem.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je letos praznovala 75-letnico delovanja. V primerjavi s francosko ali angleško akademijo, ki delujeta že od sedemnajstega stoletja, se to lahko zdi prav kratka doba, toda to še ne pomeni, da se Slovenci ne moremo pohvaliti z bistveno starejšo znanstveno akademijo. Okrog božiča pred 320 leti je namreč v Ljubljani zaživela Academia operosorum Labacensium, Akademija delovnih Ljubljančanov, na delo katere se s ponosom sklicujejo tudi naši današnji akademiki. Kulturno-zgodovinski pomen te, prve akademije bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Leto, v katerem smo obeleževali dvestoletnico rojstva velikega mojstra operne umetnosti, Richarda Wagnerja, gre zlagoma h koncu. V tem kontekstu so muzikologi opozarjali na revolucionarni pomen tako imenovanega Tristanovega akorda iz opere Tristan in Izolda, ki naj bi že leta 1859 napovedoval, v katero smer se bo glasba razvijala v 20. stoletju. Veliko besed je bilo tudi izrečenih o Wagnerjevem konceptu celostne umetnine, kjer naj bi se libreto, glasba in odrska uprizoritev opere zlili v organsko celoto, ki daleč presega goli seštevek posameznih sestavnih komponent. V tokratnem Kulturnem fokusu pa bomo spregovorili o sicer manj očitnem, a še kako pomembnem aspektu Wagnerjeve dediščine – o vplivu, ki ga je njegova glasba imela na razvoj filmske umetnosti. Skladatelj in filmsko-glasbeni teoretik Mitja Reichenberg, ki bo naš gost pred mikrofonom, namreč pravi, da bi ne bilo ne Coppolove Apokalipse zdaj ne Jacksonovega Gospodarja prstanov ne von Trierjeve Melanholije, ko bi ne bilo Wagnerjevega genija. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neveljaven email naslov