Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden v Narodnem muzeju Slovenije odpira vrata pregledna razstava Poti samurajev – japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem. Obiskovalkam in obiskovalcem se tako ponuja odlična priložnost, da si ogledajo umetelno izdelane meče, bodala, oklepe in šleme, ki so jih v srednjem in zgodnjem novem veku uporabljali pripadniki znamenite japonske vojaške oziroma bojevniške kaste. Pri tem se zdi še posebej zanimivo, da prav vse razstavljene predmete hranijo bodisi naše muzejske institucije bodisi slovenski zasebni zbiralci. Vendar pa razstava še zdaleč ni intrigantna le zato, ker posredno dokazuje, da v zadnjih sto petdesetih letih med Slovenci ni manjkalo zaljubljencev v zgodovino in kulturo dežele vzhajajočega sonca, zaljubljencev, ki so na razstavi predstavljene predmete navsezadnje pripeljali v Slovenijo, ampak je pozornosti vredna tudi zato, ker nam omogoča bogat vpogled v prav poseben, z našega gledišča menda precej nenavaden svetovni nazor, ki so ga samuraji gojili dolga stoletja. Kako so se torej vrednote, kot so čast, poslušnost, dolžnost, asketizem in samožrtvovanje, strnile v samurajevo vdano pripravljenost umreti, bomo preverjali tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Gosta pred mikrofonom bosta zgodovinar dr. Tomaž Lazar, avtor razstave Poti samurajev, in japonolog dr. Luka Culiberg z Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete.
742 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Ta teden v Narodnem muzeju Slovenije odpira vrata pregledna razstava Poti samurajev – japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem. Obiskovalkam in obiskovalcem se tako ponuja odlična priložnost, da si ogledajo umetelno izdelane meče, bodala, oklepe in šleme, ki so jih v srednjem in zgodnjem novem veku uporabljali pripadniki znamenite japonske vojaške oziroma bojevniške kaste. Pri tem se zdi še posebej zanimivo, da prav vse razstavljene predmete hranijo bodisi naše muzejske institucije bodisi slovenski zasebni zbiralci. Vendar pa razstava še zdaleč ni intrigantna le zato, ker posredno dokazuje, da v zadnjih sto petdesetih letih med Slovenci ni manjkalo zaljubljencev v zgodovino in kulturo dežele vzhajajočega sonca, zaljubljencev, ki so na razstavi predstavljene predmete navsezadnje pripeljali v Slovenijo, ampak je pozornosti vredna tudi zato, ker nam omogoča bogat vpogled v prav poseben, z našega gledišča menda precej nenavaden svetovni nazor, ki so ga samuraji gojili dolga stoletja. Kako so se torej vrednote, kot so čast, poslušnost, dolžnost, asketizem in samožrtvovanje, strnile v samurajevo vdano pripravljenost umreti, bomo preverjali tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Gosta pred mikrofonom bosta zgodovinar dr. Tomaž Lazar, avtor razstave Poti samurajev, in japonolog dr. Luka Culiberg z Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete.
Ljudje se velikokrat sprašujemo, kako dobro živeti, v materialnem in duhovnem smislu. Kako sploh zaživeti modrost bivanja, kot avtonomni ljudje, ki ne potrebujejo vsakodnevnih pridig in se ne podrejajo višjim instancam? Namesto hierarhičnega sveta bi najprej seveda morali ustvariti boljšo skupnostno horizontalo v socialno uravnoteženem in uravnovešenem svetu. Tudi znotraj krščanske etike, teologije in filozofije so že pred stoletji vznikale podobne zamisli, ki pa znotraj svojih dob niso doživele uspešnega odmeva v praksi, njihovi snovallci in idejni vodje pa so bili navadno preganjani. Poleg tega so teološko srenjo evropskega in ameriškega Zahoda sestavljali predvsem starejši, neporočeni moški brez otrok, ki so teologijo pisali brezčutno v dobesednem pomenu tega; o čutnosti in telesnosti sploh niso razmišljali. Danes se mnoge ortodokne predpostavke znotraj krščanstva rušijo in mehčajo. Ali to pomeni, da se etos krščanstva spreminja na univerzalnem in globalnem nivoju? In smo zares stopili v dobo postkrščanstva, ki ima nalogo, da se odpre vsem različnostim v človeški in živalski populacij in aktivno podpre prizadevanja za rešitev ekološke krize sveta ter kritično naslovi neenakopravnost in neenakost, ki ju ustvarja ekonomsko politični režim kapitalizma.
Skozi prizmo zgodovine civilno-družbenih društev, ki so v Trstu delovala okoli leta 1900, se pokaže, da so vsakdanje življenje v osrednjem habsburškem pristanišču bolj kakor etnične pravzaprav določale razredne delitve
Z Nadjo Zgonik, letošnjo prejemnico priznanja Ivane Kobilca, o naši vizualni umetnosti od impresionistov do danes pa tudi o usihanju likovne kritike, manku umetnostnih monografij in tržaških dražbah slovenskih umetnin
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Skozi prizmo antropologije se pokaže, da se za idejo hygge ne skriva le specifičen način opremljanja stanovanj, ampak tudi obljuba človeške sreče, mehka moč nordijskih držav in kopica spretnih marketinških trikov
Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...
V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.
V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh
Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.
Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine
Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti
Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:
Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?
V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.
Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino
Neveljaven email naslov