Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neumorna, mala, krhka ženska, ki ni poznala meje med dnevom in nočjo, med paragvajskimi šamani
»Med Indijance!« je bilo geslo dr. Branislave Sušnik, ki je vse svoje življenje posvetila znanstvenemu, akademskemu in terenskemu delu. Čeprav jo je po študiju na Filozofski in Teološki fakulteti ter po pridobivanju številnih znanj na tujem, ki so vključevala zgodovino in etnozgodovino, kulture in religije ter klasično primerjalno jezikoslovje, vleklo proti Kitajski, je po drugi svetovni vojni dokončno zapustila Slovenijo in vse življenje ostala v Južni Ameriki. Tam je kot etnologinja in antropologinja teoretično razvijala socialno antropologijo in zgodovino Paragvaja, po več mesecev prebivala med staroselskimi skupnostmi te dežele, preučevala njihove jezike, navade, običaje ter religiozno življenje. Pred 100 leti v Medvodah rojena in v Sloveniji dolgo zamolčana znanstvenica, ki je poleg tega vodila Etnografski muzej dr. Andrésa Barbera iz Asuncióna, predavala ter vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na tamkajšnji državni univerzi, je v Paragvaju dobila številna najvišja priznanja za znanost. Paragvajska pošta je izdala znamko z njenim portretom, odkrili so ji spominsko ploščo, po njej sta poimenovani tudi ulica in znanstvena nagrada.
100. obletnici rojstva Branislave Sušnik namenjamo pozornost tudi pri nas. V Slovenskem etnografskem muzeju bodo novembra v sodelovanju z Etnografskim muzejem dr. Andrésa Barbera odprli mednarodno razstavo z naslovom La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju. Avtorica razstave je dr. Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper. Omenjena znanstvenica sodeluje pri ciljnem raziskovalnem projektu Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki, ki ga vodi prof. dr. Aleksander Panjek. Izsledke te raziskave bodo predstavili na mednarodni konferenci 18. in 19. novembra 2020 v Cankarjevem domu v Ljubljani ter v prispevkih znanstvene revije Dve domovini.
V okviru posebnega projekta njeno delo raziskujejo in se mu posvečajo v njenem rojstnem kraju. Dosežke dveletnega raziskovanja je skupina založbe Malinc v sodelovanju s kulturnimi ustanovami iz Medvod, urugvajsko-slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem ter s pomočjo antropologinje in vizualne umetnice Henrike von Dewitz strnila pod imenom Bivališča Branislave Sušnik. Razstavo, ki bi morala biti na ogled v Knjižnici Medvode, so zaradi novega koronavirusa prestavili na splet, kjer na naslovu branislavasusnik.wordpress.com vsak dan po malem razpirajo pogled na dejanska in metaforična bivališča Branislave Sušnik.
739 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neumorna, mala, krhka ženska, ki ni poznala meje med dnevom in nočjo, med paragvajskimi šamani
»Med Indijance!« je bilo geslo dr. Branislave Sušnik, ki je vse svoje življenje posvetila znanstvenemu, akademskemu in terenskemu delu. Čeprav jo je po študiju na Filozofski in Teološki fakulteti ter po pridobivanju številnih znanj na tujem, ki so vključevala zgodovino in etnozgodovino, kulture in religije ter klasično primerjalno jezikoslovje, vleklo proti Kitajski, je po drugi svetovni vojni dokončno zapustila Slovenijo in vse življenje ostala v Južni Ameriki. Tam je kot etnologinja in antropologinja teoretično razvijala socialno antropologijo in zgodovino Paragvaja, po več mesecev prebivala med staroselskimi skupnostmi te dežele, preučevala njihove jezike, navade, običaje ter religiozno življenje. Pred 100 leti v Medvodah rojena in v Sloveniji dolgo zamolčana znanstvenica, ki je poleg tega vodila Etnografski muzej dr. Andrésa Barbera iz Asuncióna, predavala ter vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na tamkajšnji državni univerzi, je v Paragvaju dobila številna najvišja priznanja za znanost. Paragvajska pošta je izdala znamko z njenim portretom, odkrili so ji spominsko ploščo, po njej sta poimenovani tudi ulica in znanstvena nagrada.
100. obletnici rojstva Branislave Sušnik namenjamo pozornost tudi pri nas. V Slovenskem etnografskem muzeju bodo novembra v sodelovanju z Etnografskim muzejem dr. Andrésa Barbera odprli mednarodno razstavo z naslovom La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju. Avtorica razstave je dr. Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper. Omenjena znanstvenica sodeluje pri ciljnem raziskovalnem projektu Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki, ki ga vodi prof. dr. Aleksander Panjek. Izsledke te raziskave bodo predstavili na mednarodni konferenci 18. in 19. novembra 2020 v Cankarjevem domu v Ljubljani ter v prispevkih znanstvene revije Dve domovini.
V okviru posebnega projekta njeno delo raziskujejo in se mu posvečajo v njenem rojstnem kraju. Dosežke dveletnega raziskovanja je skupina založbe Malinc v sodelovanju s kulturnimi ustanovami iz Medvod, urugvajsko-slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem ter s pomočjo antropologinje in vizualne umetnice Henrike von Dewitz strnila pod imenom Bivališča Branislave Sušnik. Razstavo, ki bi morala biti na ogled v Knjižnici Medvode, so zaradi novega koronavirusa prestavili na splet, kjer na naslovu branislavasusnik.wordpress.com vsak dan po malem razpirajo pogled na dejanska in metaforična bivališča Branislave Sušnik.
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Skozi prizmo antropologije se pokaže, da se za idejo hygge ne skriva le specifičen način opremljanja stanovanj, ampak tudi obljuba človeške sreče, mehka moč nordijskih držav in kopica spretnih marketinških trikov
Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...
V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.
V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh
Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.
Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine
Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti
Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:
Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?
V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.
Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino
S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta
Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.
Zakaj se milijoni oboževalk in oboževalcev v skoraj sedmih desetletjih niso naveličali ne globin vesolja ne človeške družbe prihodnosti, kakršno prikazuje kultna znanstveno-fantastična serija?
Neveljaven email naslov