Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Olga Sedakova in rusko pesništvo po drugi svetovni vojni
Ruska poezija prve polovice 20. stoletja je slovenskim bralkam in bralcem razmeroma dobro znana. Na tem ni pravzaprav nič presenetljivega, saj Ana Ahmatova, Aleksander Blok, Marina Cvetajeva, Velimir Hlebnikov, Sergej Jesenin, Vladimir Majakovski, Osip Mandelštam in Boris Pasternak po splošni sodbi sodijo v kanonično jedro svetovne književnosti. Za razliko od navedenih pesnic in pesnikov pa je naše poznavanje njihov naslednikov – avtoric in avtorjev, ki so ustvarjali v drugi polovici minulega stoletja torej – bistveno slabše. Če namreč odštejemo Nobelovega nagrajenca, Josipa Brodskega, v slovenščini ne premoremo tako rekoč nobenega knjižnega prevoda pesnic in pesnikov, ki so na oder ruske književnosti stopili po drugi svetovni vojni.
Bi to lahko pojasnili s preprosto vrednostno sodbo, da poezija, ki so jo v Rusiji pisali po letu 1945, kratko malo ni kaj prida? Če je soditi po pesmih Olge Sedakove, ki so, zbrane v knjigi Vrata, okna, oboki, v prevodu Aljaža Glaserja pred nedavnim izšle pri založbi Družina, v knjižni ediciji Sozvezdja, bo razloge za pomanjkanje zanimanja za novejše rusko pesništvo treba iskati drugje. Toda – kje?
Je mar sovjetska cenzura najboljšo rusko povojno poezijo potisnila tako daleč na rob literarnega obrata, da je niti Rusi sami še niso zmogli ustrezno ovrednotiti ali poskrbeti za njeno promocijo v mednarodnem okolju? Je mar posredi nepremostljiv razkorak med sovjetsko in slovensko oziroma zahodnoevropsko bivanjsko izkušnjo, spričo česar nas motivi in teme, ki jih upesnjujejo ruski pesnice in pesniki druge polovice 20. stoletja, ne morejo živo nagovoriti? Ali gre pač za to, da živimo v času, ko tisti, ki sploh še berejo, raje berejo prozo kakor poezijo in je za slovenskega založnika tiskanje prevodne poezije, sleherne prevodne poezije preveč tvegano početje? – Odgovor na ta in druga sorodna vprašanja iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko pred mikrofonom gostimo prevajalca Sedakove, Aljaža Glaserja, ter dr. Blaža Podlesnika, predavatelja ruske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti.
739 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Olga Sedakova in rusko pesništvo po drugi svetovni vojni
Ruska poezija prve polovice 20. stoletja je slovenskim bralkam in bralcem razmeroma dobro znana. Na tem ni pravzaprav nič presenetljivega, saj Ana Ahmatova, Aleksander Blok, Marina Cvetajeva, Velimir Hlebnikov, Sergej Jesenin, Vladimir Majakovski, Osip Mandelštam in Boris Pasternak po splošni sodbi sodijo v kanonično jedro svetovne književnosti. Za razliko od navedenih pesnic in pesnikov pa je naše poznavanje njihov naslednikov – avtoric in avtorjev, ki so ustvarjali v drugi polovici minulega stoletja torej – bistveno slabše. Če namreč odštejemo Nobelovega nagrajenca, Josipa Brodskega, v slovenščini ne premoremo tako rekoč nobenega knjižnega prevoda pesnic in pesnikov, ki so na oder ruske književnosti stopili po drugi svetovni vojni.
Bi to lahko pojasnili s preprosto vrednostno sodbo, da poezija, ki so jo v Rusiji pisali po letu 1945, kratko malo ni kaj prida? Če je soditi po pesmih Olge Sedakove, ki so, zbrane v knjigi Vrata, okna, oboki, v prevodu Aljaža Glaserja pred nedavnim izšle pri založbi Družina, v knjižni ediciji Sozvezdja, bo razloge za pomanjkanje zanimanja za novejše rusko pesništvo treba iskati drugje. Toda – kje?
Je mar sovjetska cenzura najboljšo rusko povojno poezijo potisnila tako daleč na rob literarnega obrata, da je niti Rusi sami še niso zmogli ustrezno ovrednotiti ali poskrbeti za njeno promocijo v mednarodnem okolju? Je mar posredi nepremostljiv razkorak med sovjetsko in slovensko oziroma zahodnoevropsko bivanjsko izkušnjo, spričo česar nas motivi in teme, ki jih upesnjujejo ruski pesnice in pesniki druge polovice 20. stoletja, ne morejo živo nagovoriti? Ali gre pač za to, da živimo v času, ko tisti, ki sploh še berejo, raje berejo prozo kakor poezijo in je za slovenskega založnika tiskanje prevodne poezije, sleherne prevodne poezije preveč tvegano početje? – Odgovor na ta in druga sorodna vprašanja iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko pred mikrofonom gostimo prevajalca Sedakove, Aljaža Glaserja, ter dr. Blaža Podlesnika, predavatelja ruske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Če ste v začetku maja spremljali državno proslavo ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ste slišali tudi kratek glasbeni kolaž, ki so ga pripravili člani avantgardne elektronske zasedbe Theremidi Orchestra. In ker bo skupina v kratkem izdala tudi nov album, Noisetrails, se nocojšnji večer zdi kar pravi trenutek, da v Kulturnem fokusu preverimo, kaj se dandanes pravzaprav dogaja na slovenski eksperimentalni glasbeni sceni. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Šola in izobraževanje sta, kot vemo, eden temeljev kulture. A kaj se zgodi, če je šolski sistem v nekem okolju vzpostavil še nekdanji kolonialni gospodar, izobraževalni proces pa praviloma poteka v jeziku, ki ni materni? – To sta le dve vprašanji, ki jih bomo pretresali tja v tokratnem Kulturnem fokusu, saj bomo govorili o šoli v Afriki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V letu, ko Bienale oblikovanja zaznamuje 50-letnico, je Barbara Belehar Drnovšek v Kulturni fokus povabila direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika. Jubilejna izdaja se predstavlja s svežim konceptom; oblikovanje vidi kot disciplino, ki preveva vse plasti sodobnega življenja. Osrednja septembrska razstava bo predstavila projekte in izdelke več kot 100 udeležencev iz 20 držav, ki so prav zdaj v obdobju 6-mesečnega delovnega procesa, v katerem obravnavajo širok izbor tem, kot so Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Sistemi mode in Hekanje gospodinjskih aparatov. BIO50 pa bo v Ljubljano prinesel tudi živahen program dogodkov, razstav in predavanj. Foto: Lucijan & Vladimir
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
21. marec že dolga stoletja velja za dan, ko se začne pomlad, no, od leta 1999 pa je to tudi svetovni dan pesništva. Temu primerno bo obarvan tudi tokratni Kulturni fokus, saj bomo v njem spregovorili o 75 pesmih od Dekleve do Peratove, še čisto sveži pa obenem tudi nekoliko nenavadni antologiji slovenske poezije, ki sta jo za založbo Litera pripravila kritik Urban Vovk in pesnik Uroš Zupan. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V tokratnem Kulturnem fokusu bomo kukali v zaodrje. A ne v tisto gledališko, pač pa bomo raziskovali, kako pravzaprav funkcionira današnja globalna založniška industrija. Prav posebej pa nas bo zanimalo, kaj vse bi moral storiti slovenski pisatelj, ki bi se želel uveljaviti kot mednarodno prepoznaven avtor. Oddajo o pisateljih, založbah in venomer izmuzljivih prodajnih uspešnicah je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
glasnejšega zvoka sveta najbrž nihče ni slišal, ker nas še ni bilo, pa tudi če bi bili, je bil pok stvarjenja tako glasen, da bi v trenutku popolnoma oglušeli...Naši praspomini na zvoke, ki so jim v pradvanimi prisluhnili ljudje, pa vseeno še nekje vibrirajo. O tem nocoj v oddaji Kulturni fokus, v kateri bo gost glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki praspomine, zapisane v zgodovino človekovega duha, vedno znova ubuja z igranjem na najsterejše pri nas najdeno glasbilo.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Prvi profesionalni operni pevci so se začeli pojavljati sredi 17. stoletja, ko se je tudi opera kot glasbeni žanr začel bolj razvijati in širiti med glasbene navdušence, glasbeni ustvarjalci pa so pisali vedno več opernih del. Danes so operni solisti tako popularni, da pogosto niso zanimivi le kot glasbeni ustvarjalci, temveč se pojavljajo tudi na naslovnicah časopisov, ljudje pa se zanimamo za njihova zasebna življenja. V tokratnem Kulturnem fokusu nas bo zanimalo, v kakšnem položaju so mladi slovenski operni pevci danes. Kakšna je njihova prihodnost in ali se bodo morali – seveda zavoljo preživetja – tako kot številni tuji operni pevci ukvarjati tudi z drugimi glasbeno-gledališkimi zvrstmi? V tujini namreč že sodelujejo v številnih tv showih, muzikalih ali sodobnih gledaliških predstavah. Pred mikrofon bomo povabili operno in pop pevko Nuško Drašček, vodjo Društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katjo Konvalinko, profesorja opernega petja Matjaža Robavsa in urednika za operno glasbo na programu ARS Dejana Juraviča.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Vitomil Zupan »težko ujemljiva« literarna osebnost in podoba, za katero je vsaka opredelitev pretesna. Pisatelj, filozof, zapornik, športnik za začetek…Več v oddaji kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali trije izmed urednikov knjige Važno je priti na grič. Magda Tušar se bo pogovarjala z Ifigenijo Simonovič, Alenko Puhar in Alešem Bergerjem.
Neveljaven email naslov