Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pašta in testenine v različnih kulinaričnih sistemih
Človek že dolgo ne nabira in išče hrane več le v neobljudeni naravi, prav nasprotno, dolgo je že od takrat, ko jo je najdeval v divjini in bil glavni predator v njej. Z najrazličnejšimi postopki in tehnologijami zna hrano pridelati in pripraviti sam. Med verjetno najbolj razširjenimi jedmi v nam bolj znanem svetu zahoda in med kulturami, ki so izšle iz današnjega pretežno arabskega in azijskega sveta, so tiste, ki so nastale iz različnih vrst žita. Tokrat se podajamo raziskovat pašto, nekateri bi rekli ali zapisali: testenine; zgodbo o špagetih v paradižnikovi omaki, ki je nastala v območjih mita in zgodovine. Izhodišče pogovora z dr. Bojanom Baskarjem, s sociologom in socialnim antropologom s Filozofske fakultete v Ljubljani, je knjiga Špageti v paradižnikovi omaki medievalista in italijanskega zgodovinarja Massima Montanarija, ki na kulturnozgodovinski podlagi za poglavji zgodb o špagetih stika po vozliščih civilizacij od antike do danes ali kot zapiše dr. Baskar:
Avtor po eni strani s prodorno analizo razbije celo vrsto predstav, ki so o špagetih in njihovem izvoru nastali v več stoletjih. Ne ustavi se pri dekonstrukciji in popravljanju splošno sprejetih toposov, temveč postavi pod vprašaj smiselnost iskanja izvora in pojasnjevalno vrednosti spoznanega izvora. Ugotavlja, da je veliko bolj smiselno, produktivno in zgodovinopisno upravičeno pokazati vlogo špagetov v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, saj so bolj kot rezultat enega samega izvora rezultat večsmernega in multiplega kulturnega transferja. Montanarijev metodološki in konceptualni premislek je torej imenitno izhodišče za razpravo v vseh družboslovnih in humanističnih disciplinah. Naslavlja tako zgodovinarje kot antropologe, etnologe in sociologe. Izjemno metodološko sofisticirana in poglobljena razprava obeh besedil je napisana v lepem, jasnem in kulinarično kultiviranem jeziku, kar jo dela privlačno tudi za precej široko bralstvo, ne le družboslovno in humanistično.
(Ob izdaji knjige Špageti v paradižnikovi omaki, spletna stran Studia humanitatis.)
739 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Pašta in testenine v različnih kulinaričnih sistemih
Človek že dolgo ne nabira in išče hrane več le v neobljudeni naravi, prav nasprotno, dolgo je že od takrat, ko jo je najdeval v divjini in bil glavni predator v njej. Z najrazličnejšimi postopki in tehnologijami zna hrano pridelati in pripraviti sam. Med verjetno najbolj razširjenimi jedmi v nam bolj znanem svetu zahoda in med kulturami, ki so izšle iz današnjega pretežno arabskega in azijskega sveta, so tiste, ki so nastale iz različnih vrst žita. Tokrat se podajamo raziskovat pašto, nekateri bi rekli ali zapisali: testenine; zgodbo o špagetih v paradižnikovi omaki, ki je nastala v območjih mita in zgodovine. Izhodišče pogovora z dr. Bojanom Baskarjem, s sociologom in socialnim antropologom s Filozofske fakultete v Ljubljani, je knjiga Špageti v paradižnikovi omaki medievalista in italijanskega zgodovinarja Massima Montanarija, ki na kulturnozgodovinski podlagi za poglavji zgodb o špagetih stika po vozliščih civilizacij od antike do danes ali kot zapiše dr. Baskar:
Avtor po eni strani s prodorno analizo razbije celo vrsto predstav, ki so o špagetih in njihovem izvoru nastali v več stoletjih. Ne ustavi se pri dekonstrukciji in popravljanju splošno sprejetih toposov, temveč postavi pod vprašaj smiselnost iskanja izvora in pojasnjevalno vrednosti spoznanega izvora. Ugotavlja, da je veliko bolj smiselno, produktivno in zgodovinopisno upravičeno pokazati vlogo špagetov v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, saj so bolj kot rezultat enega samega izvora rezultat večsmernega in multiplega kulturnega transferja. Montanarijev metodološki in konceptualni premislek je torej imenitno izhodišče za razpravo v vseh družboslovnih in humanističnih disciplinah. Naslavlja tako zgodovinarje kot antropologe, etnologe in sociologe. Izjemno metodološko sofisticirana in poglobljena razprava obeh besedil je napisana v lepem, jasnem in kulinarično kultiviranem jeziku, kar jo dela privlačno tudi za precej široko bralstvo, ne le družboslovno in humanistično.
(Ob izdaji knjige Špageti v paradižnikovi omaki, spletna stran Studia humanitatis.)
"Sam Gubec, zlovešči vodja zločinske vojske in, kakor ga sami imenujejo, kralj ujet živ in pripeljan v Zagreb. Tu je bil najprej strašno razmrcvarjen z razbeljenimi kleščami, nato okronan z razbeljeno železno krono in na koncu razčetverjen kot razbojnik.”
V oddaji Kulturni fokus nas bo tokrat zanimalo, kakšna približno so merila za pravo ravnanje človeka v stvarstvu, v družbi z drugimi živimi bitji. Morda Biblija nudi kake konkretne podlage v obliki napotkov, vsaj v odnosu do živali, saj je človek njihov gospodar in varuh? Ali razloge za legalizacijo človekocentričnosti lahko iščemo tudi v svetih spisih?
Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino.
Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?
Kakšno pot je slovenska dramatika prehodila v času, ki Ivana Cankarja ločuje od Simone Semenič?
Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje
Nekdaj, ko smo bili mi Slovenci še del večje, avstro-ogrske države, so včasih naši, sicer redki znani popotniki, z ljudmi imperialističnega in kolonialističnega Zahoda delili pokroviteljski in superioren odnos, kot so menili, do nerazvitega in statičnega Orienta, v katerega sta jih največkrat vodila avanturizem in radovednost. Naj je šlo za misijonarje, politike, diplomate, znanstvenike ali druge, pa se vseeno niso vsi ujeli v past prevladujočega evolucionističnega mišljenja.
Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.
To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja
Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?
Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi
"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"
Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?
Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti
Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja
Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.
Cirkus je bil nekdaj medij, ki je občinstvo oskrboval z modeli spolne, rasne in razredne pripadnosti, vsaj dokler mu tega poslanstva ni speljala kinematografija.
Sinologinja in filozofinja Jana S. Rošker prepričljivo dokazuje, da se pomembne humanistične ideje in koncepti niso razvili le v evropski, ampak tudi v kitajski intelektualni tradiciji
Neveljaven email naslov