Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Jasno, seveda, kako bi se vendar ne, ko pa so v ruskem jeziku svoje pesmi in romane vendar ustvarili tako talentirani pisci, kot so bili Puškin in Gogolj, Dostojevski in Tolstoj, Cvetajeva in Ahmatova.
Prav res, brez talenta kakopak ne gre, ampak samo talent najbrž še ne zadošča … Navsezadnje so bili nadarjeni tudi Prešeren, Cankar, Murn in Kosovel – pa slovenska literatura zaradi tega še ne odmeva globalno. Očitno je torej, da so pri meteorskem vzponu v ruščini pisane književnosti – nekateri strokovnjaki v tem kontekstu govorijo celo o ruskem literarnem čudežu – pomembno vlogo igrali še drugi dejavniki. A kateri? Pa tudi: ali so dejavniki, ki so botrovali uspehu v ruščini pisanih literarnih del v 19. stol., na delu tudi danes, v 21. stol., ali pa se je v tem smislu spremenilo vse?
To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Blaža Podlesnika, ki na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete predava rusko kulturno zgodovino in književnost, nekaj svojih razprav o vrhuncih ruske literarne produkcije pa je zdaj zbral v knjigi O literaturi, ruski, danes …, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem LUD literatura.
Foto kolaž:
- Aleksander Puškin (Orest Kiprensky, 1827 / Wikipedia)
- Mihail Lermontov (Peter Zabolotski, 1837 / Wikipedia)
- Nikolaj Gogolj (O. F. T. von Möller, okoli 1840 / Wikipedia)
- Ivan Turgenjev (Ilija Repin, 1874 / Wikipedia)
- Ivan Gončarov (Ivan Kramskoj, 1874 / Wikipedia)
- Fjodor Dostojevski (Vasilij Perov, 1872 / Wikipedia)
- Lev Tolstoj (Ivan Kramskoj, 1873 / Wikipedia)
- Anton Čehov (Osip Braz, 1898 / Wikipedia)
- Aleksander Blok (neznani fotograf, 1903 / Wikipedia)
- Anna Ahmatova (Kuzma Petrov-Vodkin, 1922 / Wikipedia)
- Sergej Jesenin (Ekaterina Grub, 1922 / Wikipedia)
- Vladimir Majakovski (neznani fotograf, 1920 / Wikipedia)
- Mihail Bulgakov (neznani fotograf, 1928 / Wikipedia)
- Marina Cvetajeva (neznani fotograf, 1925 / Wikipedia)
- Varlam Šalamov (fotografija iz arhiva NKVD, 1937 / Wikipedia)
- Vasilij Grosman (fotografija iz revije Ogonjok, 1941 / Wikipedia)
- Boris Pasternak (neznani fotograf, 1959 / Wikipedia)
- Aleksander Solženicin (Bert Verhoeff, 1974 / Wikipedia)
- Venedikt Jerofejev (Natalija Šmelkova, okoli 1990 / Wikipedia)
- Josif Brodski (Anefo, 1988 / Wikipedia)
- Svetlana Aleksijevič (Elke Wetzig, 2013 / Wikipedia)
- Boris Akunin (Andrej Strunin, 2013 / Wikipedia)
- Zahar Prilepin (Svklimkin, 2020 / Wikipedia)
- Dmitrij Gluhovski (Michael Förtsch, 2018 / Wikipedia)
739 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Jasno, seveda, kako bi se vendar ne, ko pa so v ruskem jeziku svoje pesmi in romane vendar ustvarili tako talentirani pisci, kot so bili Puškin in Gogolj, Dostojevski in Tolstoj, Cvetajeva in Ahmatova.
Prav res, brez talenta kakopak ne gre, ampak samo talent najbrž še ne zadošča … Navsezadnje so bili nadarjeni tudi Prešeren, Cankar, Murn in Kosovel – pa slovenska literatura zaradi tega še ne odmeva globalno. Očitno je torej, da so pri meteorskem vzponu v ruščini pisane književnosti – nekateri strokovnjaki v tem kontekstu govorijo celo o ruskem literarnem čudežu – pomembno vlogo igrali še drugi dejavniki. A kateri? Pa tudi: ali so dejavniki, ki so botrovali uspehu v ruščini pisanih literarnih del v 19. stol., na delu tudi danes, v 21. stol., ali pa se je v tem smislu spremenilo vse?
To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Blaža Podlesnika, ki na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete predava rusko kulturno zgodovino in književnost, nekaj svojih razprav o vrhuncih ruske literarne produkcije pa je zdaj zbral v knjigi O literaturi, ruski, danes …, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem LUD literatura.
Foto kolaž:
- Aleksander Puškin (Orest Kiprensky, 1827 / Wikipedia)
- Mihail Lermontov (Peter Zabolotski, 1837 / Wikipedia)
- Nikolaj Gogolj (O. F. T. von Möller, okoli 1840 / Wikipedia)
- Ivan Turgenjev (Ilija Repin, 1874 / Wikipedia)
- Ivan Gončarov (Ivan Kramskoj, 1874 / Wikipedia)
- Fjodor Dostojevski (Vasilij Perov, 1872 / Wikipedia)
- Lev Tolstoj (Ivan Kramskoj, 1873 / Wikipedia)
- Anton Čehov (Osip Braz, 1898 / Wikipedia)
- Aleksander Blok (neznani fotograf, 1903 / Wikipedia)
- Anna Ahmatova (Kuzma Petrov-Vodkin, 1922 / Wikipedia)
- Sergej Jesenin (Ekaterina Grub, 1922 / Wikipedia)
- Vladimir Majakovski (neznani fotograf, 1920 / Wikipedia)
- Mihail Bulgakov (neznani fotograf, 1928 / Wikipedia)
- Marina Cvetajeva (neznani fotograf, 1925 / Wikipedia)
- Varlam Šalamov (fotografija iz arhiva NKVD, 1937 / Wikipedia)
- Vasilij Grosman (fotografija iz revije Ogonjok, 1941 / Wikipedia)
- Boris Pasternak (neznani fotograf, 1959 / Wikipedia)
- Aleksander Solženicin (Bert Verhoeff, 1974 / Wikipedia)
- Venedikt Jerofejev (Natalija Šmelkova, okoli 1990 / Wikipedia)
- Josif Brodski (Anefo, 1988 / Wikipedia)
- Svetlana Aleksijevič (Elke Wetzig, 2013 / Wikipedia)
- Boris Akunin (Andrej Strunin, 2013 / Wikipedia)
- Zahar Prilepin (Svklimkin, 2020 / Wikipedia)
- Dmitrij Gluhovski (Michael Förtsch, 2018 / Wikipedia)
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Skozi prizmo antropologije se pokaže, da se za idejo hygge ne skriva le specifičen način opremljanja stanovanj, ampak tudi obljuba človeške sreče, mehka moč nordijskih držav in kopica spretnih marketinških trikov
Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...
V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.
V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh
Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.
Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine
Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti
Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:
Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?
V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.
Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino
S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta
Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.
Zakaj se milijoni oboževalk in oboževalcev v skoraj sedmih desetletjih niso naveličali ne globin vesolja ne človeške družbe prihodnosti, kakršno prikazuje kultna znanstveno-fantastična serija?
Neveljaven email naslov