Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Toliko kot človeštvo je stara tudi igra, prav tako igrače. Marsikatera je vsaj v osnovni ideji ostala nespremenjena vse do danes. Razlike so le v materialih in tehniki izdelave. Prve so bile izdelane iz kamna, kosti ali lesa, torej tistega, kar je bilo na voljo. V Domžalah, na Menačenkovi domačiji, si lahko ogledate razstavo, ki prikazuje, kako so se lesene igrače sčasoma spreminjale. Imetnik zbirke je Mohor Demšar, doktor filozofije, učitelj na osnovni šoli, pesnik za otroke in zbiralec igrač, ki so mu bile od nekdaj blizu. Njegov oče je bil mizar in že kot študenta ga je kakšen kos lesa, ki je ostal kje v delavnici, pritegnil k temu, da je najprej tudi sam izdeloval lesene igrače, pozneje pa jih je začel zbirati. Danes njegova zbirka obsega lesene igrače skoraj z vsega sveta.
Pavle Učakar je dolgoletni likovni urednik pri Mladinski knjigi, na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu prejemnik Schwentnerjeve nagrade, ki jo Zbornica založnikov in knjigotržcev podeljuje za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. V 40-letni karieri je uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, odkrival mlade ilustratorje ter jim pomagal pri promociji knjižnih izdaj. Njegovo priporočilo pa je povezano s poezijo, ki boža dušo.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila iz ljubljanskih Križank, kjer že stoji konstrukcija za novo streho nad poletnim gledališčem, ki jo je pred petimi leti uničil aprilski sneg. V legendarni in akustični amfiteater se bodo vrnile številne prireditve, tudi poletni Festival Ljubljana, ki je vmes dobil novo prizorišče na Kongresnem trgu. Prostor, kjer stoji poletno gledališče Križank je iz nekdanjega samostanskega vrta zasnoval arhitekt Anton Bitenc, Plečnikov učenec in kasneje njegov asistent, ki je mojstru risal načrte za Križanke. Nekdanjo streho je leta 1965 zasnoval gradbeni inženir Miloš Marinček in prav te premične strehe, se ni dalo več rekonstruirati. Vzrokov je več. O tem z gostom, arhitektom Petrom Gabrijelčičem, avtorjem nove strehe.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj se na likovno-pesniški razstavi Čas pozabe predstavljajo trije prekmurski ustvarjalci in Prešernovi nagrajenci: likovni umetnik Aleksander Červek ter literata Feri Lainšček in Milan Vincetič. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava Ludvik Pandur: retrospektiva. Obsežen umetniški opus priznanega umetnika in nekdanjega profesorja na mariborski Pedagoški fakulteti Ludvika Pandurja je predstavljen z izborom 150-ih del, nastalih v petih desetletjih, na ogled pa so tudi slike iz najnovejšega cikla Prehajanja, umetnikovega odziva na aktualno družbeno dogajanje.
"Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal na vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih mož. Čudni glasovi so bobneli, kakor če trkaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najvišje smreke." Tako je o velikanih na Gorjancih v svojih bajkah in povestih zapisal pisatelj in zgodovinar Janez Trdina. Te je že v otroških letih rad prebiral dr. Borut Križ, danes arheolog in kustos v Dolenjskem muzeju. Kot pravi, so raziskave arheoloških najdb zadnjih let pokazale, da lahko iz teh bajk izluščimo kar nekaj resnice. Trdina je namreč zbral stoletno ljudsko pripoved, ki se je prenašala z ustnim izročilom vse od pripovedi prvih slovanskih priseljencev na to območje. Ti so kot prišleki prišli v stik z ljudmi, ki so živeli na Gorjancih v takrat kar petih naseljih: Zidani gaber, Gradec nad Mihovim, Trnišča, Kozji hrbet in Prag. In prav življenju teh ljudi, ki so se z ravnin umaknili na hribovite Gorjance v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev med 3. in 6. stoletjem, med zatonom antike in prihodom Slovanov, je namenjena razstava v Dolenjskem muzeju v Novem mestu z naslovom Gorjanci med Rimom in Bizancem.
December je in december je tudi mesec, ko v Galeriji Vodnikove domačije zaživi Decembrski sejem ilustracije. Ta na ogled in v nakup prinaša najboljše, kar ta hip ponuja slovenska ilustracija. Sejem, ki letos poteka tako na spletu kot v galeriji, je zaživel v sredo in s to temo je povezano tudi priporočilo, ki nam ga je povedala Maša P. Žmitek, vodja Galerije Vodnikove domačije Šiška in ilustratorka.
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado Piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gelle´rt v Budimpešti, mednarodni priznanji Piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
Na novem odru slovitega državnega akademskega gledališča Bolšoj v Moskvi bo premiera baleta v dveh dejanjih Mojster in Margareta v koreografiji umetniškega vodja Baleta SNG-ja Maribor Edwarda Cluga. Do 5. decembra se bodo zvrstile še štiri ponovitve.
Sociologinja in antropologinja Nika Kovač, tudi gonilna sila Inštituta 8. marec, je izdala novo knjigo z naslovom Pisma tebi. Pravi, da se je izida knjige nekoliko bala, saj v njej piše o tem, kar se ji dogaja in kaj se ji je dogajalo v preteklosti. Namen izdaje je odgovarjati na vprašanja, ki odzvanjajo v glavah vseh nas, odgovori pa so - bodimo pridni, potrudimo se, moramo skrbeti zase. Ona v te zdravoraumske resnice ne verjame in v knjigi skuša pokazati drugo plat. Po Pogumnih puncah, njenem prvencu, v katerem opisuje domače in svetovne pionirke in pogumnice, je v tej zadnji knjigi pogumna punca prav Nika Kovač. Ob njenem kratkem obisku v Sloveniji, saj Nika letos študira v New Yorku, jo je pred mikrofon ujela Maja Stepančič.
Če poznamo tudi človeško podobo nekega ustvarjalca, lahko njegovo delo razumemo in beremo zelo drugače, pravi literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Urška Perenič, avtorica nove monografije o Josipu Jurčiču. S pisateljem prvega slovenskega romana so se seveda ukvarjali že njeni predhodniki tako za časa njegovega življenja kot po njegovi smrti, a vendar novo delo z naslovom Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa oživi tudi še doslej njegove manj znane plati. S knjigo Urška Perenič bolj kot strokovno javnost nagovarja širše bralce, da pobližje spoznajo življenje, delo in misli Josipa Jurčiča. Knjigo so v letu, ko obeležujemo 140 let od smrti tega velikega Muljavca in 160 let, odkar je, star le 17 let, napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači, izdali pri založbi Beletrina.
Ljubljansko-filmsko festivalsko dogajanje se nadaljuje z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka. Letošnji, 18., bo med 29. novembrom in 5. decembrom v Kinodvoru, Slovenski kinoteki in Stari mestni elektrarni v različnih sklopih prikazal 344 kratkih in sedem celovečernih animiranih filmov. Na spletnem delu festivala bo na ogled 121 kratkih filmov, med njimi vsi filmi iz tekmovalnih sekcij.
Saša Bach je predsednica Društva za izvajanje filmske vzgoje Slon, ki skozi različne dejavnosti programa Slon približa tehnike in proces ustvarjanja animiranega filma čisto vsem, ki jih zanima, kako nastane film. Je tudi producentka mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. In s področjem animiranega filma je povezano tudi njeno priporočilo.
Kot uvod v praznovanje 150. obletnice rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika v letu 2022 sta avtorja kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Blaž Vurnik in priznan slovenski stripar Zoran Smiljanić ustvarila biografski strip o Jožetu Plečniku, ki nosi naslov Plečnik in pika. Pred tem sta že uspešno sodelovala pri nastajanju stripa Spomini in sanje Kristine B, Ljubljana 1941–1945 ter pri večkrat nagrajenem stripu Ivan Cankar: podobe iz življenja. "Ustvarila sva stripovsko pripoved in ne strokovne interpretacije Plečnikove umetniške in arhitekturne zapuščine."– Blaž Vurnik
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Francoski filmski in gledališki igralec ter pianist je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Rodil se je v Parizu v družini priseljencev iz Slovenije. Med drugim je leta 1998 za vlogo v filmu Kemično čiščenje prejel nagrado cesar za najobetavnejšega igralca.
V tednu, ko knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic, smo tudi knjižno priporočilo poiskali v knjižnici. Barbara Marinčič je vodja Knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani in v branje priporoča roman Vsak od nas biva na tem svetu po svoje. Napisal ga je francoski pisatelj in novinar Jean-Paul Dubois.
14. slovenski bienale ilustracije prirejata Cankarjev dom in ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Včeraj je potekalo spletno odprtje, podelili so nagrade, plakete in priznanje Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Prejel ga je ilustrator, slikar, grafik in lutkar Danijel Demšar.
Letos praznujemo tridesetletnico samostojnosti, ob tem pa tudi trideset let, kar smo v Sloveniji dobili prve prenosne telefone. Takrat precej drugačne od današnjih. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je na ogled pregledna razstava Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji, ki prikazuje razvoj mobilnih telefonov od tistih prvih »ceglov« pa do današnjih tankih pametnih telefonov, ob tem pa opozarja tudi na pasti mobilne telefonije.
Ob srečevanjih z drugimi ljudstvi ugotoviš tudi stvari o sebi, ki si jih morda spregledal, pozabil, potlačil, a so pomembne za osebno srečo in sprejemanje samega sebe, pravi Anja Kovačič, novinarka in publicistka, ki jo že od mladih let vodi nemiren popotniški duh. Leto pred korono, ko si nismo še niti predstavljali, kaj bo doletelo svet, se je odpravila na pot po Avstraliji in na tropska pacifiška otočja, kjer jo je na Salomonovih otokih presenetila novica o covidu-19, nenadnih ukrepih in popolnem zaprtju. Namesto sedem dni jih je tam, potem ko sta se zaprla letalski in pomorski promet, preživela 47. O tem piše v potopisnem romanu Ujeta v svobodi, ki je izšel pri založbi Miš. V njem opisuje sebe, svoja čustva in to, kako je sebe sprejemala med potjo po Avstraliji, Fidžiju in Salomonovih otokih.
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Neveljaven email naslov