Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


27.08.2019

14. Front@ in Novo mesto Short

Festival Front@ sodobnega plesa bo Mursko Soboto že 14-ič spremenil v središče mednarodnega plesnega dogajanja. Od srede do sobote se bo na različnih mestnih prizoriščih zvrstilo 25 dogodkov, na katerih se bodo predstavili domači in tuji umetniki. V Novem mestu se bo pred knjigarno Goga nocoj ob 20.00 začel festival kratke zgodbe Novo mesto Short. V okviru petdnevnega festivala s pripovedovalskimi dogodki, okroglo mizo in koncertom bodo v petek zvečer podelili nagrado Novo mesto za najboljšo kratko prozno zbirko preteklega leta. Zanjo so nominirana dela Andreja Blatnika, Vesne Lemaić, Mihe Mazzinija in Andreja Tomažina. Na Starem gradu v Celju pa bo danes slavnostna podelitev 23. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji in zlatnika poezije za življenjski pesniški opus. Liquid Loft - Foreign Tongues / Tuji jeziki Foto: Michael Loizenbauer


22.08.2019

Filmogled: Agata Tomažič

V Filmogledu se bo Nina Zagoričnik pogovarjala z Agato Tomažič, ki piše in promovira znanost na ZRC SAZU, kjer se ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov. Je tudi pisateljica in velika ljubiteljica filmov italijanskega režiserja Paola Sorrentina. “Začelo se je s filmom Il Divo, ta film je čudovita vizualna in zvočna razglednica osemdesetih in tega obilja, ki je seveda vladalo v Italiji. Drugi film je Neskončna lepota, tudi zadnji film Paola Sorrentina Oni priporočam zaradi zgodbe kot tudi zaradi igralcev.”


20.08.2019

Trije festivali

23. festival Zmaj ‘ma mlade v Postojni, ki se bo začel s koncertom furlanske zasedbe Radio*Zastava, bo letos, pravi organizator – Mladinski center Postojna – malce drugačen kot prejšnja leta. V prestolnici se nadaljuje 67. Ljubljana Festival z razstavo ”Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje” in gostovanjem gledališča LDM Novaa scena iz Sankt Peterburga, včeraj pa se je začel 5. mednarodni festival kratkega filma FEKK, ki bo do sobote predstavil program domačih in tujih kratkometražnih filmov.


15.08.2019

Filmogled: Matjaž Ivanišin

V Filmugledu se Nina Zagoričnik pogovarja s filmskim režiserjem Matjažem Ivanišinom.


13.08.2019

20. Jazzinty

V Novem mestu so se včeraj začeli jubilejne 20. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty. Ta je doslej v dolenjsko prestolnico pritegnil več kot tisoč udeležencev z vsega sveta in več kot 60 mentorjev. V letošnjih glasbenih delavnicah glasbeno znanje v desetih kategorijah izpopolnjujejo udeleženci iz desetih držav.


08.08.2019

Filmogled: založnik in pisatelj Luka Novak

Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Luka Novak, pisatelj in založnik ter avtor nedavno izdane knjige Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij.


06.08.2019

Poletna Animateka

Čeprav so že nekatere jamske poslikave skušale upodobiti živali v gibanju, pa za prvi animirani film velja film Humorous Phases of Funny Faces iz leta 1906. Pri nas so bili pogoji za animirani film izpolnjeni šele po letu 1945 z razmahom organizirane filmske produkcije, a po besedah predsednika Društva slovenskega animiranega filma Matije Šturma lahko o povečani produkciji in naših uspešnih mednarodnih projektih govorimo šele zadnjih deset let. Sicer pa lahko domače animirane filme večkrat ujamete v ljubljanskem Kinodvoru, pri njihovi produkciji sodeluje tudi naša nacionalna televizija, za vzgojo in približanje tega žanra mladim skrbi tudi samo Društvo slovenskega animiranega filma, nikakor pa ne gre izpustiti niti mednarodnega festivala Animateka. Prva se je zgodila leta 2004, leta 2015 pa je zaživela še njena poletna izvedba in se v Ljubljani dobro prijela. Kot pravi Sanja Čakarun s festivala Animateka, se zdi dogodek ljub tudi ustvarjalcem tega, saj v poletno Ljubljano prinese brezplačne in kakovostne vsebine.


01.08.2019

Filmogled: arhitekt Boštjan Vuga

Ali ste si kdaj zapomnili film samo zaradi glasbe, ali glasbo zaradi filma? Na to vprašanje tokrat odgovarja arhitekt Boštjan Vuga


30.07.2019

Čas koz se lahko ponovi tudi danes

Roman Čas koz makedonskega pisatelja albanskih korenin Luana Starove je brezčasno delo, prevedeno v več kot 20 jezikov. V Slovenj Gradcu pa se v četrtek, prvega avgusta, začenja četrti mednarodni festival kratkega neodvisnega filma SHOTS. 


25.07.2019

Filmogled: Andrej Gustinčič

Na vprašanje "Kateri film si je zapomnil zaradi glasbe, oziroma glasbo zaradi filma?" odgovarja filmski kritik Andrej Gustinčič.


23.07.2019

Filmi v Istri in klasika pod vršaci

Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.


18.07.2019

Filmogled: Stojan Pelko

V poletnih Kulturnicah smo si zamislili Filmogled, v katerem sprašujemo “ali ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali pa glasbo zaradi filma”, na to vprašanje odgovarja filmski publicist Stojan Pelko.


16.07.2019

Metamodernizem in metaromantika ... in Prepih

''Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu'' je naslov razstave, ki si jo v poletnih dneh lahko ogledate v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Slovenj Gradcu so razstavljena dela 20 avtorjev. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani pa serija Prepih, ki poudarja sveže ideje na področju sodobne umetnosti, na razstavi predstavlja deli videoumetnice Maje Hodošček.


11.07.2019

Filmogled, gostja Varja Močnik

Ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma!? S tem vprašanjem bomo nanizali zanimive filmske zgodbe in avtorje glasbe. Varja Močnik, urednica programa Slovenske kinoteke pravi, da je zanjo glasba vedno ultimativna magdalenca, pri filmski glasbi pa je malce drugače:


11.07.2019

Filmogled, Varja Močnik

Filmogled: katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Varja Močnik, vodja programa Slovenske kinoteke


09.07.2019

17. Alpe-Adria PUF

V Kopru se je sinoči začel mednarodni festival uličnega gledališča PUF, ki že 17-to leto polni prizorišča na prostem in razveseljuje vse generacije. Trajal bo vse do konca avgusta, ko bo tudi na podeželju. Poletje v Škofji Loki je tudi tokrat obogatil festival In Memoriam profesor Peter Hafner, ki ga odlikuje raznovrstni program in bogat izbor glasbenih žanrov. Enajsti festival bo v soboto gostil tudi izraelsko indie pop senzacijo, skupino Lola Marsh.


05.07.2019

Razstava Leto po veliki svetovni moriji in Šinkovčevi dnevi poezije

V Muzejski galeriji koprskega pokrajinskega muzeja je na ogled razstava z naslovom Leto po veliki svetovni moriji. Ta predstavlja krvave boje na Soški fronti in posledice bojev, s katerimi so se soočali ranjenci in zdravstveno osebje v zaledju fronte.Tudi z drugim dogodkom ostajamo na Primorskem, a na njenem severnem delu.V najvišje ležeči vasi tega dela Slovenije, na Vojskem, se je leta 1914 na domačiji pri Smodinu rodil Črtomir Šinkovec. Ta konec tedna se bodo nanj spomnili z dogodkom, ki se ga bodo udeležili pesniki različnih generacij in ki ne bo posvečen le človeku peresa z Vojskega, pač pa tudi ljubezni do slovenskega jezika in slovenskih krajev.


03.07.2019

Maribor paralaksa

Knjiga Maribor paralaksa, ki sta jo spisala etnologinja Jerneja Ferlež in pisatelj Peter Rezman, prinaša svojski pogled na zgodovino mesta 19. in 20. stoletja, skozi prizmo starih fotografij. V zbirki desetih zgodb nanizane fotografije Jerneja Ferlež, ki velja za odlično poznavateljico Maribora, mestnih lokacij, ljudi in stavb, premotri in opiše z očmi etnologinje, Peter Rezman pa jim vdihne življenje z literalizirano zgodbo.


02.07.2019

20. Sajeta

Letošnje festivalsko poletje na Sotočju pri Tolminu je včeraj z delavnicami in kinom odprl dvajseti mednarodni glasbeni festival Kreativni tabor Sajeta – Art & Music Festival, ki tudi tokrat povezuje različne umetniške ustvarjalne prakse in izkušnje, osrednje mesto ima glasba. Do nedelje, 7. julija, bo gostil številne glasbenike in umetnike z različnih koncev sveta.


28.06.2019

Sanje v Medani 2019

S pesniškim potovanjem z naslovom ''Stopiva v dež' se bo v Vili Vipolže začel letošnji 10. festival Sanje v Medani. Ob začetku so izšle tri festivalske knjige. Festival Sanje v Medani bo tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – danes, jutri in v nedeljo –, prepletal besede poetov z glasbo ter gostil ustvarjalce in ustvarjalke iz Slovenije in tujine.


Stran 45 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov