Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


12.07.2016

Kulturnice 12.7.

Začenja se 12. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru.


08.07.2016

14. Art Stays

Z odprtjem osrednje razstave se na Ptuju nocoj začenja prvi izmed treh največjih poletnih festivalov – umetniški festival Art Stays. Ta bo do prihodnje sobote gostil več kot 30 dogodkov na Ptuju in v okolici, predstavljenih pa bo več kot 100 domačih in tujih umetnikov. V ospredje organizatorji letos postavljajo politično umetnost. Arheologi Dolenjskega muzeja so danes na Kapiteljski njivi v Novem mestu končali letošnja zaščitna izkopavanja. Raziskali so 31 grobov iz pozne bronaste in starejše železne dobe, a skrajnih meja grobišča še niso odkrili. Na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bo ob 20.30 prireditev Poklon Mileni Zupančič. Pred Planinskim domom pod Storžičem pa tradicionalni literarni večer slovenskih pesnikov in pisateljev v objemu karavanških gora ter Hommage Poldetu Bibiču.


06.07.2016

Koliko je vreden vaš obraz?

V svetu potrošništva je vse potencialen produkt. V svetu facebooka smo ta produkt mi. S to temo se v galeriji Aksioma ukvarja razstava Koliko je vreden vaš obraz? grafičnega oblikovalca in tipografa Emila Kozoleta. V oddaji pa tudi o letošnjem Filmu pod zvezdami, ki ga Kinodvor in Ljubljanski grad pripravljata že trinajsto leto.


05.07.2016

Novomeški poletni večeri 2016

V dolenjski prestolnici se začenjajo Novomeški poletni večeri – kolaž 17-ih različnih dogodkov, ki bodo obogatili poletno kulturno podobo mesta. Grad Bogenšperk letos tretjič gosti Valvasorjeve mednarodne grafične dneve. Zelena si, Ljubljana, skozi fotografsko oko - razstava na temo Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016 pa je od 5. 7. do 27. 8. na ogled v Knjižnici Prežihovega Voranca na Viču v Ljubljani.


01.07.2016

Orkesterkamp

11. Orkesterkamp v Bovcu 3. Poletni kitarski večeri v starem mestnem jedru Kopra 12. Marezijazz v Marezigah Rudi Potepuški v Novem mestu


29.06.2016

19. Ana Desetnica

19. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica bo do 9. julija obiskal 11 slovenskih mest in pripravil kar 116 uličnih dogodkov v izvedbi skoraj 200 nastopajočih iz štirinajstih držav. 20. mednarodno srečanja saksofonistov v Novi Gorici; 57. Jazz festival Ljubljana


22.06.2016

Slovenski film 2.0

Slovenski film 2.0 s podnaslovom Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991 – 2016 je novo delo filmskega kritika, publicista in avtorja več kot 70-ih knjig Marcela Štefančiča Juniorja. Do zdaj je zgodovino slovenskega filma bolj sistematično opisoval v knjigi Na svoji zemlji, kjer je integralno obdelal slovenski film od njegovega začetka, in v knjigi Maškarada, kjer je opisal slovenski film od leta 1948 do leta 1990. V novi knjigi Slovenski film 2.0, ki je izšla pri založbi Umco, pa predstavlja filme iz 25-letnega obdobja samostojne Slovenije.


17.06.2016

Noč knjigarn; Poletna muzejska noč; Tabor slovenskih pevskih zborov

Danes v večernih urah bodo svoja vrata odprle knjigarne v Ljubljani, Celju in Kopru. Tretja Noč knjigarn bo obiskovalcem poleg literature predstavila tudi širšo kulturo izbranih držav. Poletna muzejska noč - že tradicionalna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč, ki je vsako tretjo soboto v juniju - bo jutri, 18. junija, v večernih in nočnih urah, in sicer od 18-ih do 24-ih. Za 14. Poletno muzejsko noč je 80 ustanov iz 52-ih mest in krajev pripravilo kar 350 programov. Šentvid pri Stični bo ta konec tedna v znamenju 47. Tabora slovenskih pevskih zborov. Jutri zvečer bo nastopilo osem slovenskih zborov iz drugih držav, v nedeljo pa bo osrednji taborski dogodek. Združeni pevski zbori bodo z godbo in folkloro izvedli spevoigro pod naslovom Jaz sem si pa nekaj zmislu.


15.06.2016

7. Festival migrantskega filma; Figura in ornament

7. Festival migrantskega filma bo od danes do 20. junija, svetovnega dneva beguncev, osvetljeval različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje. 7. FMF: v Ljubljani, v Izoli, Žalcu Črnomlju Metliki, Vipavi, Murski Soboti, Logatcu in Novem mestu. Iz zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt se je v Narodno galerijo v Ljubljano preselila razstava FIigura in ornament – Baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog. Razstava, ki jo bodo odprli ob 20-ih in bo v Narodni galeriji na ogled do 25. septembra, predstavlja povzetek pregledne razstave Johannesa Komersteinerja. V okviru festivala Mesec fotografije 2016, Škot Mike Crawford, profesionalni fotograf in umetnik, pred občinstvo postavi črno bele portrete 52 znanih Slovencev. Nastali so v času njihovega ustvarjanja in bivanja v umetniški rezidenci v Londonu pod pokroviteljstvom našega Ministrstva za kulturo od leta 2011 do danes. Razstavo Mike Crawford: Portreti iz Shoreditcha si lahko ogledate v Kinu Šiška v Ljubljani. Na Kongresnem trgu v Ljubljani pa bo ob 21.00 otvoritveni koncert 28. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopil bo Big band RTV Slovenija. Orkestru se bo pridružilo 10 odličnih solistov mlajše generacije, ki uspešno delujejo tudi v tujini. Dirigent bo Tadej Tomšič.


14.06.2016

Slovenia Press Photo 2016

Slovenia Press Photo 2016 Obujena zbirka Mladinske knjige, Kapučino.


10.06.2016

2. Filmski dan; Muzej baroka

2. Filmski dan, posvečen filmu in filmskim ustvarjalcem, bo od danes do nedelje potekal v Slovenski kinoteki, v desetih dvoranah Art kino mreže Slovenije, v Ljubljani pa tudi v SEM-u in Muzeju sodobne umetnosti na Muzejski ploščadi. V Šmarju pri Jelšah so uradno odprli Muzej baroka, ki hrani bogato kulturno dediščino tamkajšnjega območja. V Trebnjem bodo jutri zvečer odprli 49. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. V galeriji z eno najpomembnejših zbirk naivne umetnosti v svetu bo teden dni ustvarjalo osem likovnih umetnikov iz sedmih držav.


08.06.2016

En evro; Kinodvorišče

En evro je naslov razstave Oliverja Walkerja, ki jo bodo danes odprli v Aksiomi na Komenskega ulici 18 v Ljubljani. Oliver Walker živi in ustvarja v Berlinu in Liverpoolu. Za raziskovanje družbenih in političnih sistemov in iskanje svoje vloge v teh večjih sistemih in razmerju do njih uporablja performativno umetnost, intervencije in nove medije. Njegova razstava En evro bo v Ljubljani na ogled do 1. julija. Mestni kino Kinodvor v Ljubljani že sedmič odpira Kinodvorišče. Danes ob 21.30 s komedijo Ta nora osemdeseta Richarda Linklaterja.


03.06.2016

Onkraj naše oble; Zemlja je ploščata

Onkraj naše oble | 8. trienale sodobne umetnosti – U3 v Ljubljani Razstava slovenske in kitajske sodobne umetnosti Zemlja je ploščata v Mariboru 23. literarno-glasbeni festival Živa književnost preed ŠKUC-em v Ljubljani Spomladanski paket knjig za otroke in mladino založbe Mladinska knjiga


01.06.2016

12. Kino Otok - Isola Cinema

12. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema v Izoli Razstava in glasbeni dogodek ''Marjan Kozina in Novo mesto (ob 50. letnici smrti)'' v Dolenjskem muzeju v Novem mestu


31.05.2016

Sebastiao Salgado, Geneza

Odprtje fotografske razstave Sebastiaa Salgada, odprtje razstave grafitarja Banksyja.


20.05.2016

Vizije; Brought up to Code, Beletrina

Festival mladinske kulture ''Vizije'' 2016 v Novi Gorici; ''Brought up to Code'' - samostojna razstava nemškega umetnika mlajše generacije Nicole Arthena v Galeriji Simulaker v Novem mestu; Roman ''Kronosova žetev'' pisateljice Mojce Kumerdej in pesniška zbirka Matjaža Pikala ''Rekla si, da hočeš'' - knjižni novosti založbe Beletrina, ki v teh dneh praznuje 20-letnico delovanja ''Mladi 20 pomladi'' z 20-imi dogodki Beletrininih avtorjev.


18.05.2016

Muzeji; Stalna zbirka del Zorana Mušiča

18. maj se kot Mednarodni dan muzejev praznujemo že od leta 1977. Več kot 35.000 muzejev v več kot 140 državah na petih celinah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Posebnost mednarodnega dneva muzejev je tema, ki jo vsako leto določi Mednarodni muzejski svet ICOM. Naslov letošnje teme je Muzeji in kulturne krajine. Slovenski muzeji in galerije se praznovanju mednarodnega muzejskega dneva pridružujejo z dnevom odprtih vrat in različnimi prireditvami V sklopu muzejskega dneva bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli stalno zbirko, posvečeno slikarskemu velikanu 20-ega stoletja v Evropi, Zoranu Mušiču


18.05.2016

Reportaža iz Cannesa

Iz Cannesa se oglaša Nina Zagoričnik.


13.05.2016

Svoboda besede; Samson in Dalila; Prostori spreminjanj - 40 let Bežigrajske galerije

Slovenski center PEN praznuje častitljiv jubilej. Ob 90-letnici njegovega delovanja bodo v okviru letošnjega mednarodnega srečanja PEN danes v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo z naslovom ''Svoboda besede'' Operna sezona bo v Mariboru nocoj izzvenela z veličastno umetnino Camilla Saint-Saënsa ''Samson in Dalila''. Glasbeni dogodki in festival Ozvočenja so tudi že leta del pestrega in raznovrstnega programa, ki ga od leta 1976 pripravlja Bežigrajska galerija v Ljubljani. V 40-ih letih se je zvrstilo več kot 500 dogodkov in razstav umetnikov, 14 glasbenih festivalov in 13 mednarodnih videofestivalov Narave. Izbor gradiva do 30. junija v Bežigrajski galeriji 2 predstavlja razstava z naslovom ''40 let Bežigrajske galerije 1976–2016. Prostori spreminjanj''.


10.05.2016

Ivan Cankar

Kultura 202.


Stran 63 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov