Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
Pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenijeimajo štiri knjižne novosti. Tri leposlovna dela in eno vodniško. Nov je vodnik Julijske Alpe: osrednji del, avtorja Romana Tratnika, ki obseg več kot 400 vzponov, 100 vrhov ter skoraj 40 planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf v delu Čez drn in strn zapiše 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Smeh z gora je zadnja novost, ki jo je napisal Dušan Škodič. Bralec se lahko sprehodi med zabavnimi planinskimi zgodbami, ki se dogajajo v hribih.
Izjemen poznavalec domače in tuje knjižne ustvarjalnosti Andrej Blatnik rad potuje in bere. Čeprav je pred kratkim pri založbi Goga izdal roman z naslovom Luknje, v katerem se junak s svojim rešiteljem poda reševat svet z umetnostjo, že nastaja novo romaneskno delo. Njegov poletni namig je delo enega najuspešnejših mlajših italijanskih romanopiscev Marca Missirolija Zvestoba, ki ga je prevedel Janko Petrovec. Roman se je lani uvrstil med pet finalistov za najpomembnejšo italijansko književno nagrado Strega ter osvojil nagrado Strega Giovani 2019. Pravice za snemanje televizijske serije pa je odkupil Netflix.
V tokratni oddaji gostimo Kristino Ravnikar, multimedijsko umetnico, snemalko in režiserko. V Slovenski kinoteki je nova vodja za odnose z javnostmi.
Francoski festival z imenom Partir en livre (Sprehod v knjige) vsako poletje poteka v različnih krajih po Franciji, zadnja leta pa je v projekt vključena tudi Slovenija. Glavna tema festivala je spodbujanje bralne kulture med mladimi in starejšimi bralci, običajno na lokacijah, ki primarno niso namenjene knjižnim dogodkom. Več nam je povedala Maša Jazbec, slovenska predstavnica festivala.
A dela? je naslov razstave, ki bo v galeriji Vžigalica v Ljubljani od 14. julija do 29. avgusta predstavila izbor novejšega ustvarjanja transdisciplinarne raziskovalne in razvojne platforme ZKM | Hertz-Lab: zbirko glasbenih orodij, interaktivne zvočne instalacije in aplikacijo, ki se osredotočajo na možnosti ustvarjanja in oblikovanja v času pospešenega tehnološkega napredka in digitalizacije. Razstava A dela? je uvod v istoimenski festival, ki ga organizira društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.
Majolika ima v slovenski umetnosti poseben status, kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi. Mimi Malenšek pa v zgodovinski povesti Pod Triglavom zapiše, da majolka vina prežene mračne misli in prinese dobro voljo. Nekoč je veljalo, da skoraj ni bilo hiše, ki tega čudovitega izdelka ne bi imela. A majolika ni le posoda za vino. Je vrsta keramike, o kateri so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili razstavo. O zgodovini in imenu majolika nam je več povedala doktorica Mateja Kos, kustosinja in soavtorica razstave Slovenska majolika.
Mateja Valentinčič je filmska kritičarka in novinarka, ki so jo v glasbenem smislu najbolj zaznamovale filmske mojstrovine Charlija Chaplina. V svoj izbor dodaja še filme Francisa F. Coppole, Quentina Tarantina in Briana De Palme.
Festival Pranger je srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Začenja se danes v Ljubljani, nato pa se bo preselil v Rogaško Slatino oz. na bližnjo Sladko Goro. Usmeritve festivala so dostojanstvo in recepcije umetnosti.
Mariborska Galerija Media Nox, ki daje razstavni prostor na voljo mladim ustvarjalnim avtorjem s področja vizualne umetnosti in kustosom, praznuje 30-letnico delovanja. Ob jubileju so pripravili obsežen katalog o zgodovini galerije in razstavo ''V času prostora'' z deli 41 danes uveljavljenih avtorjev, ki ponuja svojevrsten pregled slovenske umetnosti zadnjih tridesetih let.
Goro Osojnik, slovenski specialist za ulično gledališče, z namigom za poletni izlet v kraj, za katerega je dolga leta mislil, da ima le avtobusno postajo.
O filmih in filmski glasbi razmišlja igralka in performerka Katarina Stegnar.
V Kulturnicah predstavljamo Malo teraso in razstavo o kultni skupini Laibach, ki bo na Ljubljanskem gradu na ogled do 1. novembra.
V Galeriji Božidar Jakac Anton Podvešek Teater predstavlja novo predstavo Talka, pri Cankarjevi založbi pa so izšla dela Psihoporn, Boj v požiralniku, Sanjska knjiga in Čuvaj sna.
Aljoša Harlamov je urednik Cankarjeve založbe, publicist, pisatelj. Skupaj z Igorjem Harbom in Mitom Gegičem pa tudi eden od treh soavtorjev podkasta O.B.O.D., v katerem gledajo, spremljajo, berejo in poslušajo serije, filme in risanke vseh žanrov vse od f do z.
30. nagrado za najboljši roman preteklega leta bodo zvečer podelili na ljubljanskem Rožniku. Žirija je med velike finaliste za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, uvrstila romane V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik, Sonce Petovione Branka Cestnika in Izvirnik Jiržija Kočice.
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Kultura 202.
V prestolnico uradno vstopa 14. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki bo do 11. julija osvetlil različne prostore s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami. Osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica in njena okolica. Tema letošnjega festivala – 5 elementov – je povezana z naravo in njenimi mogočnimi silami.
Uršula Berlot je vizualna umetnica, ki na zelo zanimiv način povezuje znanost z umetnostjo. Njena dela nam na poetičen način ponujajo razmislek o nevidni realnosti, ki je v vidno priklicana z mikroskopsko tehnologijo.
Neveljaven email naslov