Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
S premiero predstave ''Prijateljici še vedno'' avtorice Uršule Teržanse se nadaljuje trilogija o prijateljicah. Predstava v koreografiji Uršule Teržan in Tanje Skok, ki je na ogled v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, je nastala v produkciji Celinke - Društva ustvarjalk sodobnega plesa. BiTeater, projekt, ki mladim gledališkim ustvarjalcem ponuja možnosti za svobodno umetniško ustvarjanje, bo prvo sezono sklenil s festivalom Biteater. Od 20. do 24. februarja do si bodo ljubitelji gledališča lahko ogledali ponovitve vseh petih predstav, ki so premiero doživele v Kulturnici na Židovski stezi
Nekoč težko dostopni, včasih tudi prepovedani, zato pa toliko bolj vznemirljivi filmi se vračajo v prestolnico. V Kinodvoru so ob valentinovem pripravili prav poseben program erotičnih filmov ''Kinosloga.Retrosex.''. Kostanjeviški Prforcenhaus, ki ima že vsaj 160-letne izkušnje, se sicer začne konec meseca, a danes so v Kostanjevici na Krki predstavili knjigo o tradiciji pustovanja z naslovom ''Kostanjeviška šelmarija'' in v Lamutovem salonu odprli razstavo ''Pust skozi čas''. ''Odpihni račune'' je naslov razstave umetnice Lade Cerar v galeriji Simulaker v Novem mestu. .
Člani mednarodnega plesnega ansambla EnKnapGroup bodo v centru kulture Španski borci v Ljubljani jutri premierno predstavili dva avtorska projekta, ki prepletata različne medije in discipline. Avtorja dua ''Kar ostane (What Remains)'' sta Tamás Tuza in Ana Štefanec. ''Kaj se zgodi, ko se dotakneš (What Happens When You Touch It)'' so svojo predstavo naslovili Luke Thomas Dunne, Bence Mezei in Ida Hellsten. Nove knjižne izdaje zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe pa je predstavil urednik Andrej Blatnik.
Te dni na postajah pariškega metroja razstavljata dva slovenska umetnika: Uroš Amram in matej Andraž Vogrinčič. Oba umetnika so v sodelovanju z Galerijo Fotografija povabili organizatorji 4. edicije festivala mlade evropske fotografije "Circulations". Gostja v oddaji je Barbara Čeferin, vodja Galerije Fotografija. V oddaji pa tudi o križih in težavah Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. Gostje: Klemen Ramovš, Jerko Novak in Kaja Draksler.
Novosti celjske Mohorjeve družbe: Fulvio Tomizza, Mladoporočenca z ulice Rosseti in George Sand, Hudičeva mlaka. Paraliterarna organizacija IDIOT pa je k sodelovanju povabila literarne ustvarjalce s celotnega območja nekdanje skupne države.
Napoved razstave Crystal C v Tobačnem muzeju in Galeriji Vžigalica, ki jo je pripravil Jaša, eden najbolj prodornih umetnikov mlade generacije. V oddaji pa vas opozorimo tudi na nekatere dogodke ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bo nocoj premiera Kralja na Betajnovi. Novo interpretacijo Cankarjeve drame, ki je že 37-a po vrsti, na oder postavlja režiser Eduard Miller. Kralja na Betajnovi, fabrikanta Jožefa Kantorja, igra Jernej Šugman. V predstavi, ki je koprodukcija mariborske in ljubljanske Drame, tudi nastopajo igralci iz obeh gledališč. Razstave: ''Umetnost osvobaja'' v galeriji Equrna; "Pozor, delo!" v Slovenskem etnografskem muzeju; ''Teta Raša'' vizualne umetnice Petre Varl v koprski galeriji Loža; ''Spregledano'' v ptujski Miheličevi galeriji; ''Moč gline'' v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.
S premiero z naslovom ''When – Kdaj'' italijanska skupina Motus gostuje v Zavodu za sodobno umetnost Aksioma v Ljubljani. Predstava je del 'dela v nastajanju' z naslovom ''2011–2068, politična žival (2011–2068 animale politico)'', niza uprizoritvenih akcij, gostovanj in delavnic, ki potekajo na različnih koncih Evrope in severne Amerike. V Slovenskega etnografskega muzeja se začenjajo Prozni mnogoboji, ki že tradicionalno naznanjajo festival Fabula - Literature sveta.
Slovenska matica praznuje 150 let, v Cankarjevem domu bo nastopil Igor Matković, V objemu gora pa je nov mladinski planiski film.
Razstava z naslovom Bivanje: Orbita - Vsakdanjik v vesolju, ki bo do konca leta na ogled v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, ter ljubljanska premiera lutkovne predstave Alica v čudežni deželi.
Koncert Draga Misleja z Narodno-osvobodilnim bandom v Cankarjevem domu. Na razstavi o podvodni fotografiji v Slovenskih Konjicah se bo predstavil Arkadij Popovič.
Tokrat o dveh premierah, Sva v Kulturnici, Hlapci se ženijo v gledališču Glej, in o praznovanju Staregare.
V Sloveniji bo te dni gostoval francoski avtor in ilustrator Herve Tullet, avtor priljubljene zbirke slikanic Turlututu, ki bo zaživela na odru LGL. V Mariborskem lutkovnem gledališču so na oder postavili "Praktične nasvete za pridne otroke", v SNG Drama in balet Ljubljana pa opereto Netopir. V Murski Soboti pa so odprli razstavo likovnih umetnikov.
Tudi o priznanju za življenjsko delo JSKD Dragici Breskvar Vesković in fotografski razstavi Nostalgija Deborah Beer.
Tokrat o razstavi Govoreče roke, o literarnem večeru Zveze društev slepih in slabovidnih, knjigi Umetne muhe in druge laži in razstavi Umirajoče lepotice.
Konec tedna sta bili v prestolnici dve premieri mladih ustvarjalcev, Sva v Biteatru in Hlapci se ženijo v Gleju.
Predstavili smo novosti Študentske založbe in se posvetili koncertu dueta Silence.
V ptujskem mestne gledališču bodo na oder postavili prvo premiero letos, Ljubezenske in šaljive zgodbe al fresco, v ptujskem mestem kinu pa film Izgubljen, da najden. V etnografskem muzeju pa so odprli razstavo Gandhi - Življenje v fotografijah.
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Neveljaven email naslov