Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odprtji Plečnikove in Borštnikove hiše

23.09.2014

Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.

Po dveh letih celovite prenove bodo od danes naprej spet odprta vrata v Plečnikovo hišo na Karunovi 4-6 v Ljubljani. “Arhitektova dediščina še vedno kliče k raziskovanju, zaveza k ohranitvi njegovega domovanja pa neguje spomin na umetnika,” pove kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, obenem tudi avtorica stalne razstave, na kateri se s treh velikih panojev bohotijo Tržnice, Narodna in univerzitetna knjižnica in Plečnikove Žale z vsemi skicami in ostalo dokumentacijo. Nekaj projektov, na primer Mesarski most in Ljubljanski grad, bo oživelo s pomočjo 3D-animacije, razgrnjenih pa bo tudi devet izvirnih načrtov.

“Več materiala bo na ogled na dodatnih ekranih na dotik, da si bo obiskovalec sam v digitalni obliki ogledal Plečnikove skice, načrte in fotografije današnjega stanja objektov. Kronološko smo sledili delu Jožeta Plečnika. Na časovnici bomo predstavili njegove življenjske postaje in dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter drugod … čemur sledi tudi zasnova po sobah. V prvi sobi Dunaj in Praga, v osrednji ljubljanska dela. V sosednji pa sledimo Plečnikovim neuresničenim projektom za Ljubljano: z razstavljeno originalno maketo slovenskega parlamenta iz leta 1947 in načrtom za dokončanje Aleksandrovih propilej, zaključka osi Vegove ceste čez Kongresni trg in park Zvezda, prav tako z originalno maketo.”

Nad vsemi drobnimi predmeti znotraj Plečnikove hiše (na primer ravnili, šestili, risalnimi deskami in plovci, na katerih je ostril pisala) je bdela restavratorka-konservatorka Katarina Toman Kracina.

“Teh predmetov je bilo 1118. Plus vsa njegova knjižna zbirka, kar pomeni še dvakrat toliko. Vsi predmeti so bili potrebni preventivne konservacije, nekateri pa tudi restavratorskih posegov. Tu so njegovi osebni predmeti, nekaj garderobe je (čevljev, klobukov, sprehajalnih palic); risarsko orodje, dekoracija, darila, ure … Vse. Osebno mi je bilo zanimivo to, da je imel v svojih predalih spravljenih 22 naočnikov oziroma ščipalnikov, in ko smo odkrili, da je nekatere dobil tudi v Optiki Zajec, smo tam naredili analizo njegove dioptrije in ugotovili, da je bil celo življenje kratkoviden. Ko je imel najslabši vid, je njegova dioptrija znašala -9,75. To je bil nov podatek in nam veliko pove o tem, kako težko je nekatere stvari delal.”

Prvi dedič Jožeta Plečnika je bil njegov nečak Karl Matkovič: duhovnik, ki je imel velike zasluge za gradnjo cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.  Leto dni po Matkovičevi smrti, 1972., je z ustanovitvijo Arhitekturnega muzeja Ljubljana Plečnikova hiša prešla v večinsko last Mestne občine Ljubljana.  Slednja je 40 let pozneje odkupila še 180 kvadratnih metrov objekta: njegovo prenovo je nadzorovala Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stavbno pohištvo, notranji ometi in vgrajeni les so bili v zelo slabem stanju, je še razkrila Irena Vesel. Toda sodelujoče pri obnovi je od prvega do zadnjega dne vodila misel na izvirno podobo hiše: takšno, kakršno je ob smrti zapustil Jože Plečnik.

“Vsi smo se s spoštovanjem lotili tega objekta: na začetku se ga sploh nismo upali dotakniti! Spraševali smo druge strokovnjake, plečnikoslovce, kaj je in kaj ni pomembno. Ampak potem smo videli, da moramo biti korajžni. Smo generacija, ki se je tega prva lotila …” 


Odprtji Plečnikove in Borštnikove hiše

23.09.2014

Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.

Po dveh letih celovite prenove bodo od danes naprej spet odprta vrata v Plečnikovo hišo na Karunovi 4-6 v Ljubljani. “Arhitektova dediščina še vedno kliče k raziskovanju, zaveza k ohranitvi njegovega domovanja pa neguje spomin na umetnika,” pove kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, obenem tudi avtorica stalne razstave, na kateri se s treh velikih panojev bohotijo Tržnice, Narodna in univerzitetna knjižnica in Plečnikove Žale z vsemi skicami in ostalo dokumentacijo. Nekaj projektov, na primer Mesarski most in Ljubljanski grad, bo oživelo s pomočjo 3D-animacije, razgrnjenih pa bo tudi devet izvirnih načrtov.

“Več materiala bo na ogled na dodatnih ekranih na dotik, da si bo obiskovalec sam v digitalni obliki ogledal Plečnikove skice, načrte in fotografije današnjega stanja objektov. Kronološko smo sledili delu Jožeta Plečnika. Na časovnici bomo predstavili njegove življenjske postaje in dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter drugod … čemur sledi tudi zasnova po sobah. V prvi sobi Dunaj in Praga, v osrednji ljubljanska dela. V sosednji pa sledimo Plečnikovim neuresničenim projektom za Ljubljano: z razstavljeno originalno maketo slovenskega parlamenta iz leta 1947 in načrtom za dokončanje Aleksandrovih propilej, zaključka osi Vegove ceste čez Kongresni trg in park Zvezda, prav tako z originalno maketo.”

Nad vsemi drobnimi predmeti znotraj Plečnikove hiše (na primer ravnili, šestili, risalnimi deskami in plovci, na katerih je ostril pisala) je bdela restavratorka-konservatorka Katarina Toman Kracina.

“Teh predmetov je bilo 1118. Plus vsa njegova knjižna zbirka, kar pomeni še dvakrat toliko. Vsi predmeti so bili potrebni preventivne konservacije, nekateri pa tudi restavratorskih posegov. Tu so njegovi osebni predmeti, nekaj garderobe je (čevljev, klobukov, sprehajalnih palic); risarsko orodje, dekoracija, darila, ure … Vse. Osebno mi je bilo zanimivo to, da je imel v svojih predalih spravljenih 22 naočnikov oziroma ščipalnikov, in ko smo odkrili, da je nekatere dobil tudi v Optiki Zajec, smo tam naredili analizo njegove dioptrije in ugotovili, da je bil celo življenje kratkoviden. Ko je imel najslabši vid, je njegova dioptrija znašala -9,75. To je bil nov podatek in nam veliko pove o tem, kako težko je nekatere stvari delal.”

Prvi dedič Jožeta Plečnika je bil njegov nečak Karl Matkovič: duhovnik, ki je imel velike zasluge za gradnjo cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.  Leto dni po Matkovičevi smrti, 1972., je z ustanovitvijo Arhitekturnega muzeja Ljubljana Plečnikova hiša prešla v večinsko last Mestne občine Ljubljana.  Slednja je 40 let pozneje odkupila še 180 kvadratnih metrov objekta: njegovo prenovo je nadzorovala Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stavbno pohištvo, notranji ometi in vgrajeni les so bili v zelo slabem stanju, je še razkrila Irena Vesel. Toda sodelujoče pri obnovi je od prvega do zadnjega dne vodila misel na izvirno podobo hiše: takšno, kakršno je ob smrti zapustil Jože Plečnik.

“Vsi smo se s spoštovanjem lotili tega objekta: na začetku se ga sploh nismo upali dotakniti! Spraševali smo druge strokovnjake, plečnikoslovce, kaj je in kaj ni pomembno. Ampak potem smo videli, da moramo biti korajžni. Smo generacija, ki se je tega prva lotila …” 


06.03.2019

Zidovi med nami

Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev, tokrat o okrogli mizi Zidovi med nami in projektu Javne agencije za knjiigo..


01.03.2019

Glej, ŠtudenTeater; Molierov Tartuffe

V gledališču Glej bo med 1. in 3. marcem potekal že četrti Glej, ŠtudenTeater, v okviru katerega so študentje ne-akademijskih smeri ustvarili deset novih, svežih avtorskih predstav. ''Sodobni gledališki avtorji se lotevajo Moliera zelo svojevrstno, zelo avtorsko in tudi poskušajo predrugačit besedilo'', razlaga mladi režiser Tin Grabnar, ki je v novem prevodu Primoža Viteza na veliki oder Mestnega gledališča Ljubljana postavil Tartuffa.


26.03.2019

13. slovenski bienale ilustracije

13. slovenski bienale ilustracije, najpomembnejša prireditev na področju ilustracije na Slovenskem, ki jo Cankarjev dom v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov prireja in razvija od leta 1993 naprej, tokrat odpira vrata v pomladanskih dneh. Slavnostno odprtje 13. slovenskega bienala ilustracije ter podelitve nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo, plaket in priznanj bodo jutri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. V tamkajšnji Galeriji bo 13. slovenski bienale ilustracije na ogled do 19. maja. Med osmimi novostmi knjižnega programa KUD Sodobnost International so tudi roman Evalda Flisarja (Poglej skozi okno), tri drame Roka Vilčnika (Tarzan, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili in Naše gledališče), zbirka kratkih zgodb Kar noč dopušča mlateškega pisatelja Pierra J. Mejlaka.


26.02.2019

Film Izbrisana in 9. Gibanica

V sklopu dogodkov Naši filmi doma, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, je včeraj slavnostno premiero pred redno distribucijo doživel celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Mihe Mazzinija. Slovensko občinstvo si ga bo v kinematografih lahko ogledalo od četrtka, 28. februarja. Letošnji 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2019 bo v Ljubljani potekal med 27. februarjam in 2. marcem. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja prerez najboljše domače sodobno-plesne produkcije zadnjih dveh let.


26.04.2019

Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji

Kraljevina Jugoslavija se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja znašla na robu, tako je vsaj zapisal pisatelj Louis Adamič, ki je sicer živel v Združenih državah, a je leta 1932 obiskal Jugoslavijo. Prostor je opisal kot sod smodnika oziroma nevaren kraj, saj so se tam prepletali različni interesi, vladale so velike socialne razlike, diktatura, čutiti je bilo mogoče, da prihaja nova vojna. Zadušljivo vzdušje se je odražalo tudi v takratni umetnosti, pravi Marko Jenko, kustos v Moderni galeriji za umetnost 20. stoletja, ki je pripravil razstavo Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji.


22.02.2019

Bedenje v Mali Drami; Po sledeh Arnolda Riklija

Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono s temo Intima v Mali drami s krstno uprizoritvijo novega dramskega besedila ''Bedenje'' dramatika in vsestranskega gledališkega ustvarjalca Nebojše Popa – Tasića v režiji Mareta Bulca. Monografija ''Po sledeh Arnolda Riklija'' predstavlja švicarskega zdravilca, ki velja za pionirja naravnega zdravljenja in enega začetnikov blejskega turizma. Monografijo bodo uradno javnosti predstavili 28. februarja na Bledu .


20.02.2019

Edi Šelhaus: fotografski utrinki in novosti Cankarjeve založbe

Ob 100. obletnici rojstva slovenskega fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa bodo danes ob 18.00 v galeriji S na Ljubljanskem gradu odprli razstavo Edi Šelhaus: fotografski utrinki, Cankarjeva založba pa je predstavila pet novih del.


18.02.2020

Kdo sem?/Who Am I?

Kdo sem?/Who Am I? se v mednarodni mladinski koprodukcijski predstavi, ki bo premiero doživela v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, sprašuje šest mladih igralcev iz petih evropskih držav. Zgodbo pesnika Franceta Prešerna in njegove večne ljubezni Primičeve Julije bo predstavila nova slovenska opera Julija, ki jo bodo premierno uprizorili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Slavnostna premiera filma režiserja Martina Turka Ne pozabi dihati bo v sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center in Cankarjev dom organizirata od jeseni 2017, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.


15.02.2019

Ugrabitev iz seraja in 3. Kam šibaš v Mariboru

V mariborski operi so za drugo premiero v tej sezoni izbrali Mozartovo mojstrovino Ugrabitev iz seraja. V novem tisočletju jo bomo videli v zanimivi sodobni postavitvi mednarodno priznanega režiserja Bruna Bergerja Gorskega, ki je v Mariboru pred nekaj leti postavil tudi Mozartovo Čarobno piščal. Ugrabitev iz seraja bo premierno na ogled nocoj v Veliki dvorani SNG Maribor. V mariborskem lutkovnem gledališču bodo mali lutkovni oder jutri zavzeli kamišibajkarji z vseh koncev Slovenije. Med mariborskimi lutkarji je namreč vse več ljubiteljev te gledališke umestnosti, ki se v prostorih gledališča mesečno srečujejo, ustvarjajo in se družijo. Med njimi je tudi Špela Hren Juhart, ki že tretje leto organizira Festival malega pa papirnatega gledališča - Kam šibaš.


19.02.2019

Kreativna Jazz Klinika Velenje

Z delavnicami in koncertom Big Banda RTV Slovenija, treh tenorjev in posebnega gosta ameriškega bobnarja Jeffa ''Taina'' Wattsa se je včeraj v Velenju začela letošnja, četrta Kreativna Jazz Klinika. Z močno mednarodno udeležbo mentorjev jo je znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl. Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12ih evropskih držav. V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočem prostoru Kapsula so trenutno na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.


12.02.2019

Štirje romani in razstavi

Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven. ''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.


06.02.2019

Ephemeral Lake; Duh mesta

Trobentač Igor Matković je doštudiral je v Gradcu in svoje znanje in veščine izpopolnjeval z različnimi mentorji. Kot trobentač, pianist in producent je sodeloval in snemal z različnimi glasbeniki tako zabavne glasbe kot jazza. Sodeloval je na več kot 30-ih ploščah, koncertiral tako v Evropi kot Ameriki, v zadnjem letu pa tudi na Kitajskem in v Afriki. Je gost številnih jazzovskih festivalov in uglednih koncertnih dvoran. Trem avtorskim izdajam danes dodaja četrto: avtorski projekt, ki ga je posnel s svojim mednarodnim kvintetom in ki je kar nekaj časa čakal na svoj pravi čas, album z naslovom ''Ephemeral Lake''. Koncertno ga bo Igor Matković s svojim kvintetom predstavil danes v Kinu Šiška v Ljubljani. Tihomir Pinter, mojster analogne ročno izdelane črno bele fotografije, se je lani v Galeriji Jakopič predstavil z veliko retrospektivno razstavo. Tokrat svoja dela predstavlja v ljubljanski galeriji Kresija, kjer vas vabi na sprehod po stari Ljubljani, kamor že od nekdaj rad zahaja. Na fotografijah gledamo čas od leta 1970 pa vse do nekaj let nazaj. Pravzaprav gre za izvrsten dokument časa, ki pa na žalost osvetli tudi nekatere pomanjkljivosti današnje urbanistične politike. Razstava ''Duh mesta'' bo v ljubljanski galeriji Kresija na ogled do 24. februarja.


05.02.2019

Vipotnikovi plakati; Shared Meanings

Posavski muzej Brežice z razstavo ARHEOLOŠKA PODOBA V PLAKATIH MATJAŽA VIPOTNIKA predstavlja Vipotnika kot nekdanjega sodelavca, prejemnika Prešernove nagrade 2012, ki je bistveno zaznamoval slovensko in jugoslovansko grafično oblikovanje od sedemdesetih let do danes. Razstava je spominska, prva po njegovi smrt pred tremi leti in kot taka poklon njegovemu sodelovanju s Posavskim muzejem. Na ogled bo do 18. maja. Razstavo z naslovom ''Shared Meanings, Kolektiv U10'' bo galerija ŠKUC v Ljubljani gostila od 5. do 24. februarja. Umetniški prostor U10 je samoorganiziran umetniški kolektiv, ki kot neodvisni akter deluje 7 let. Poseben je zato, ker je to eden od prvih umetniških programov v Beogradu, ki ga vodijo umetniki. Sedem ustanovnih članov Kolektiva U10 je povabilo pet umetnikov, kolegov, s katerimi redno ali občasno sodelujejo. Dvanajsterica je delala kot skupina in odkrivala skupne pomene – Shared Meanings. Njihova dela so na ogled v galeriji ŠKUC v Ljubljani.


30.01.2019

Drama ''Za blagor vseh ljudi''; 5. MENT Ljubljana

V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bodo nocoj in jutri v mali dvorani premierno uprizorili dramo italijanskega avtorja Francesca Randazze Za blagor vseh ljudi v prevodu Marka Sosiča. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, je režirala Nenni Delmestre. V Kinu Šiška se bo danes začel 5. mednarodni glasbeni festival in konferenca MENT Ljubljana, ki bo do sobote na različnih prizoriščih v prestolnici gostil glasbene ustvarjalce, izvajalce in skupine, in glasbene profesionalce iz Evrope. Aktualni imetnik nazivov najboljšega klubskega in najboljšega manjšega festivala v Evropi bo poleg konferenčnih dogodkov in delavnic Ljubljano znova obogatil s svežo koncertno ponudbo.


29.01.2019

O predstavi "Še ni naslova"

Še ni naslova je naslov predstave v aktualni gledališki sezoni Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava, katere izhodišče je mit o Don Juanu, je premiero doživela lani. O odzivih občinstva po precej netipični predstavi – tudi po dolžini – smo se pogovarjali z režiserjem, dramaturgom in nastopajočim v predstavi Tomijem Janežičem.


25.01.2019

AppointMENT - Združitev glasbenikov in vizualnih umetnikov

Poleg razstave glasbenih plakatov v galeriji Dobra vaga, predstavljamo komedijo Norčije v spalnicah v koprskem gledališču, zanimale pa so nas tudi knjižne novosti za otroke.


22.01.2019

Stripi, razstava, koncert

Prve stripovske sekvence in prgišče umetnostnozgodovinskih detektivskih zgodb Hinka Smrekarja s Cirilom Horjakom v januarskem Stripolisu; Linija uvida - Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Hamlet Express z novim 5. albumom Opium Blue in Bert Dockx s tretjim solo projektom Transit na dvojnem koncertu Cankarjevi torki v Cankarjevem domu.


16.01.2019

Mali princ; v megli - in the fog

O premieri Malega Princa na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana ter o razstavi z naslovom ''v megli - in the fog '' - razstavi mlade umetnice Tine Konec v Ravnikar Gallery Space na Prešernovi v Ljubljani – novem galerijskem prostoru, ki je zasnovan z namenom, da bi predstavil mlade, pa seveda tudi že uveljavljene umetnike z željo, da bi z novimi pristopi zgradila novo svežo umetnostno sceno mesta.


11.01.2019

Dve drami in avtorski strip

Slovensko stalno gledališče v Trstu je tik pred novo premiero. V duhu Cankarjevega leta, ki je slovensko kulturo zaznamoval lani, so na oder postavili Kralja na Betajnovi in s tem sklenili niz prireditev, ki so jih namenili velikemu slovenskemu pisatelju in dramatiku. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana bodo novo leto začeli s premiero drame Antona Pavloviča Čehov ''Ivanov''. ''Finžgarjev Spiedermann'' je nov stripovski album Domna Finžgarja, ki je tako kot prvenec Protiarhitekt izšel pri Stripburgerju.


Stran 50 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov