Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odprtji Plečnikove in Borštnikove hiše

23.09.2014

Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.

Po dveh letih celovite prenove bodo od danes naprej spet odprta vrata v Plečnikovo hišo na Karunovi 4-6 v Ljubljani. “Arhitektova dediščina še vedno kliče k raziskovanju, zaveza k ohranitvi njegovega domovanja pa neguje spomin na umetnika,” pove kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, obenem tudi avtorica stalne razstave, na kateri se s treh velikih panojev bohotijo Tržnice, Narodna in univerzitetna knjižnica in Plečnikove Žale z vsemi skicami in ostalo dokumentacijo. Nekaj projektov, na primer Mesarski most in Ljubljanski grad, bo oživelo s pomočjo 3D-animacije, razgrnjenih pa bo tudi devet izvirnih načrtov.

“Več materiala bo na ogled na dodatnih ekranih na dotik, da si bo obiskovalec sam v digitalni obliki ogledal Plečnikove skice, načrte in fotografije današnjega stanja objektov. Kronološko smo sledili delu Jožeta Plečnika. Na časovnici bomo predstavili njegove življenjske postaje in dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter drugod … čemur sledi tudi zasnova po sobah. V prvi sobi Dunaj in Praga, v osrednji ljubljanska dela. V sosednji pa sledimo Plečnikovim neuresničenim projektom za Ljubljano: z razstavljeno originalno maketo slovenskega parlamenta iz leta 1947 in načrtom za dokončanje Aleksandrovih propilej, zaključka osi Vegove ceste čez Kongresni trg in park Zvezda, prav tako z originalno maketo.”

Nad vsemi drobnimi predmeti znotraj Plečnikove hiše (na primer ravnili, šestili, risalnimi deskami in plovci, na katerih je ostril pisala) je bdela restavratorka-konservatorka Katarina Toman Kracina.

“Teh predmetov je bilo 1118. Plus vsa njegova knjižna zbirka, kar pomeni še dvakrat toliko. Vsi predmeti so bili potrebni preventivne konservacije, nekateri pa tudi restavratorskih posegov. Tu so njegovi osebni predmeti, nekaj garderobe je (čevljev, klobukov, sprehajalnih palic); risarsko orodje, dekoracija, darila, ure … Vse. Osebno mi je bilo zanimivo to, da je imel v svojih predalih spravljenih 22 naočnikov oziroma ščipalnikov, in ko smo odkrili, da je nekatere dobil tudi v Optiki Zajec, smo tam naredili analizo njegove dioptrije in ugotovili, da je bil celo življenje kratkoviden. Ko je imel najslabši vid, je njegova dioptrija znašala -9,75. To je bil nov podatek in nam veliko pove o tem, kako težko je nekatere stvari delal.”

Prvi dedič Jožeta Plečnika je bil njegov nečak Karl Matkovič: duhovnik, ki je imel velike zasluge za gradnjo cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.  Leto dni po Matkovičevi smrti, 1972., je z ustanovitvijo Arhitekturnega muzeja Ljubljana Plečnikova hiša prešla v večinsko last Mestne občine Ljubljana.  Slednja je 40 let pozneje odkupila še 180 kvadratnih metrov objekta: njegovo prenovo je nadzorovala Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stavbno pohištvo, notranji ometi in vgrajeni les so bili v zelo slabem stanju, je še razkrila Irena Vesel. Toda sodelujoče pri obnovi je od prvega do zadnjega dne vodila misel na izvirno podobo hiše: takšno, kakršno je ob smrti zapustil Jože Plečnik.

“Vsi smo se s spoštovanjem lotili tega objekta: na začetku se ga sploh nismo upali dotakniti! Spraševali smo druge strokovnjake, plečnikoslovce, kaj je in kaj ni pomembno. Ampak potem smo videli, da moramo biti korajžni. Smo generacija, ki se je tega prva lotila …” 


Odprtji Plečnikove in Borštnikove hiše

23.09.2014

Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.

Po dveh letih celovite prenove bodo od danes naprej spet odprta vrata v Plečnikovo hišo na Karunovi 4-6 v Ljubljani. “Arhitektova dediščina še vedno kliče k raziskovanju, zaveza k ohranitvi njegovega domovanja pa neguje spomin na umetnika,” pove kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, obenem tudi avtorica stalne razstave, na kateri se s treh velikih panojev bohotijo Tržnice, Narodna in univerzitetna knjižnica in Plečnikove Žale z vsemi skicami in ostalo dokumentacijo. Nekaj projektov, na primer Mesarski most in Ljubljanski grad, bo oživelo s pomočjo 3D-animacije, razgrnjenih pa bo tudi devet izvirnih načrtov.

“Več materiala bo na ogled na dodatnih ekranih na dotik, da si bo obiskovalec sam v digitalni obliki ogledal Plečnikove skice, načrte in fotografije današnjega stanja objektov. Kronološko smo sledili delu Jožeta Plečnika. Na časovnici bomo predstavili njegove življenjske postaje in dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter drugod … čemur sledi tudi zasnova po sobah. V prvi sobi Dunaj in Praga, v osrednji ljubljanska dela. V sosednji pa sledimo Plečnikovim neuresničenim projektom za Ljubljano: z razstavljeno originalno maketo slovenskega parlamenta iz leta 1947 in načrtom za dokončanje Aleksandrovih propilej, zaključka osi Vegove ceste čez Kongresni trg in park Zvezda, prav tako z originalno maketo.”

Nad vsemi drobnimi predmeti znotraj Plečnikove hiše (na primer ravnili, šestili, risalnimi deskami in plovci, na katerih je ostril pisala) je bdela restavratorka-konservatorka Katarina Toman Kracina.

“Teh predmetov je bilo 1118. Plus vsa njegova knjižna zbirka, kar pomeni še dvakrat toliko. Vsi predmeti so bili potrebni preventivne konservacije, nekateri pa tudi restavratorskih posegov. Tu so njegovi osebni predmeti, nekaj garderobe je (čevljev, klobukov, sprehajalnih palic); risarsko orodje, dekoracija, darila, ure … Vse. Osebno mi je bilo zanimivo to, da je imel v svojih predalih spravljenih 22 naočnikov oziroma ščipalnikov, in ko smo odkrili, da je nekatere dobil tudi v Optiki Zajec, smo tam naredili analizo njegove dioptrije in ugotovili, da je bil celo življenje kratkoviden. Ko je imel najslabši vid, je njegova dioptrija znašala -9,75. To je bil nov podatek in nam veliko pove o tem, kako težko je nekatere stvari delal.”

Prvi dedič Jožeta Plečnika je bil njegov nečak Karl Matkovič: duhovnik, ki je imel velike zasluge za gradnjo cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.  Leto dni po Matkovičevi smrti, 1972., je z ustanovitvijo Arhitekturnega muzeja Ljubljana Plečnikova hiša prešla v večinsko last Mestne občine Ljubljana.  Slednja je 40 let pozneje odkupila še 180 kvadratnih metrov objekta: njegovo prenovo je nadzorovala Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stavbno pohištvo, notranji ometi in vgrajeni les so bili v zelo slabem stanju, je še razkrila Irena Vesel. Toda sodelujoče pri obnovi je od prvega do zadnjega dne vodila misel na izvirno podobo hiše: takšno, kakršno je ob smrti zapustil Jože Plečnik.

“Vsi smo se s spoštovanjem lotili tega objekta: na začetku se ga sploh nismo upali dotakniti! Spraševali smo druge strokovnjake, plečnikoslovce, kaj je in kaj ni pomembno. Ampak potem smo videli, da moramo biti korajžni. Smo generacija, ki se je tega prva lotila …” 


10.03.2017

Tisti občutek padanja; Teorema; Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006–2016'

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bo ob 20-ih premiera drame Tisti občutek padanja sodobnega britanskega avtorja Simona Stephensa v režiji Janusza Kice. Tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so pred novo premiero. Na velikem odru bodo drevi uprizorili igro Teorema, nastalo po istoimenskem romanu Piera Paola Pasolinija v režiji Sebastjana Horvata. ''Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006–2016'' predstavlja razstava, ki jo bodo ob 19.00 odprli v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Razstava je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje zastavil z namenom predstavitve slovenske ustvarjalnosti v desetletnih obdobjih. Na ogled bo od danes do 7. maja.


08.03.2017

Kinderland; 8. Gibanica; 14. Fabula, Knjižni novosti

Krstna uprizoritev Kinderland, ki je nastala na podlagi istoimenskega romana moldavske avtorice Liliane Corobca v režiji Daniela Daya Škufce. v Mestnem gledališču ljubljanskem 8. Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2017 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 – dogodek Lastno življenje v Narodni galeriji Knjižni novosti založba Sanje: ''Vsi moramo biti feministi'' – slovenski prevod uspešnice pisateljice Chimamande Ngozi Adichie in ''Kaj lepega povej'' – darilni pesniški album Svetlane Makarovič


03.03.2017

Premieri; Fabula

Premiera nove otroške predstave za pogumne otroke Hud pesjan, ki jo je ustvaril Iztok Kovač skupaj s plesalci EnKnapGroup - v Centru kulture Španski borci v Ljubljani Premiera baleta Favn - Carmen - Bolero v koreografiji Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja - v SNG Maribor 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 v Ljubljani


01.03.2017

11. DEF; Bližnji plani

Na 11. mednarodnem festivalu Dnevi etnografskega filma (DEF) bo na ogled 27 filmov, ki so jih ustvarili etnologi in antropologi, pa tudi neodvisni filmarji in dokumentaristi. Pester nabor filmov, od kratkometražnih do celovečernih, se bo od danes do sobote vrtel v Slovenski Kinoteki. V Plesnem teatru v Ljubljani bo jutri zvečer premiera solo plesne predstave koreografinje in plesalke Magdalena Reiter z naslovom Bližnji plani.


24.02.2017

Zini; (ah), Te orglice

Z razstavo ‘’Zini!, Sodobna zinovska produkcija’’ v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na fenomene tiskane produkcije. Razstava, ki bo na ogled do 28. maja, je aktualna predstavitev produkcije umetniških zinov, njene diferenciacije in mreženja med ustvarjalci. V Trebnjem in v Mokronogu bo jutri potekal 18. Mednarodni festival ustne harmonike (ah), Te orglice.


22.02.2017

Sonoseizmična zemlja; Nove knjige, Mjuzikel Trač ali Mnogo hrupa za nič

Odzivna instalacija Sonoseizmična Zemlja omogoča vstop v planetarno perspektivo, v čutno in haptično razmerje med človekom in planetom. Razstavo Saše Spačal in Ide Hiršenfelder bodo odprli danes in bo do 10. marca na ogled v ljubljanski Aksiomi. Tri nove knjižne izdaje založbe Beletrina so: Zapiski iz podtalja, Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega - nov prevod Urše Zabukovec, ki je napisala tudi obsežno spremno študijo, ter romaneskna prvenca Poletje v gostilni avtorice Lare Paukovič in Vlažne duše avtorja Mohorja Hudeja. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo jutri na ogled krstna uprizoritev mjuzikla Trač ali Mnogo hrupa za nič avtorskega tandema, ki ga sestavljata komedijski libretist Gašper Tič in skladatelj Davor Herceg. Mjuzikel, ki je nastal v koprodukciji z Gledališčem Koper, sta režirala Jaka Ivanc in Gašper Tič.


17.02.2017

Romeo in Julija; Stenica

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo nocoj na oder premierno postavili, kot pravijo sami, najzahtevnejši projekt te gledališke sezone. Uprizorili bodo Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija. Pod celjsko uprizoritev pa se podpisuje režiser in dramaturg Matjaž Zupančič. Z uprizoritvijo Stenice, ki jo je po motivih pravljične komedije Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega režiral Jernej Lorenci, si bodo gledalci lahko jutri zvečer v kranjskem Prešernovem gledališču premierno ogledali koprodukcijo z Mestnim gledališčem Ptuj.


15.02.2017

Retrospektiva: Jože Babič; Knjiga: Hiša

Retrospektiva filmov ob stoletnici rojstva slovenskega filmskega in gledališkega ustvarjalca Jožeta Babiča v Slovenski Kinoteki. Roman Hiša je knjižni prvenec gledališke režiserke Ivane Djilas.


10.02.2017

Dan odprtih vrat DSP; Evolucijski zdrs

V Društvu slovenskih pisateljev so ''Dan odprtih vrat'' začeli s predstavitvijo prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike: s prvo antologijo slovenske poezije v hebrejščini z naslovom ''Gorim in ne morem tišine doseči'', ki je tudi prva iz slovenskega jezika prevedena knjiga v Izraelu; z antologijo poezija slovenskih pesnikov in pesnic v hrvaščini ''Ovdje i sada (Panorama novijeg slovenskog pjesništva)'', z antologijo sodobne slovenske drame v ruščini. Predstavili so tudi nov prevod romana Draga Jančarja ''Nocoj sem jo videl'' v finščino. V Stari elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave Evolucijski zdrs režiserke Nine Šorak in dramaturginje Urše Adamič . Njuna tretja predstava je nastala v produkciji KUD-a Transformator.


07.02.2017

Kulturnice 7.2.

Kultura 202.


03.02.2017

Staromodna komedija; Resonance časa; Knjižne novosti

Na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj premiera predstave Staromodna komedija avtorja Alekseja Nikolajeviča Arbuzova, ki jo na mariborski gledališki oder postavlja režiserka mlajše generacije Ajda Valcl. ''Resonance časa'' je naslov razstave fotografij Lada Jakše, ki jo bodo ob umetnikovi 70-letnici v Mestni galeriji v Novi Gorici odprli ob 19.00. Na ogled bo do 24. februarja. Štiri nove knjige v zbirki Kapučino Mladinske knjige so: Skrivni dnevnik Henrika Groena, starega 83 in 1 ; komedija Jonasa Jonassona Morilec, ki je hotel v nebesa, prvenec britanske pisateljice Rachel Joyce Nenavadno romanje Harolda Frya in roman čilsko-ameriške pisateljice Isabel Allende Japonski Ljubimec.


01.02.2017

Odpori; Umetnost in teorija, MENT

V Anton Podbevšek Teatru iz Novega mesta so se v luči 100 letnice ruske revolucije in prelomnih dogodkov iz prejšnjih stoletij odločili, da bo letošnji gledališki program potekal pod naslovom ''Odpori''. Na sporedu bodo štiri premiere, ki prinašajo štiri zanimive zgodbe. ''Umetnost in teorija'' slikarja Boštjana Jurečiča je letošnja prva razstava v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Na ogled bo od 2.do 24.februarja. Predstavniki različnih zvočnih umetnosti bodo svoje ustvarjanje predstavljali od 1. do 3. februarja na različnih prizoriščih mednarodnega glasbenega festivala in konference MENT Ljubljana 2017.


31.01.2017

Monica Bellucci

Vsi se je še najbolj spomnimo iz filma Malena, ki jo je kot igralko popeljal do svetovnega slovesa, a svojo kariero je italijanska igralka Monica Bellucci začela že mnogo prej. Po karieri manekenke se je na začetku devetdesetih prvič spoznala s filmom, leta 1992 je že zaigrala v filmu izjemnega režiserja Francisa Forda Coppole Bram Stoker’s Dracula. Po nastopih v nekaj italijanskih komedijah in vlogi ob boku Gena Hackmana in Morgana Freemana, sta jo Evropa, še bolj pa Združene države, spoznale prav po glavni vlogi v Tornatorejevem filmu Malena iz leta 2000. Postala je prepoznavna igralka, mnoga mednarodna sodelovanja so jo tudi pripeljala do vloge Bondovega dekleta oziroma ženske v filmu Spectre, te dni pa je v Trstu na 28. filmskem festivalu predstavila svoj novi film Na mlečni poti oziroma Na mlečnom putu režiserja Emirja Kusturice.


27.01.2017

Gledališke premiere

Judovski pes, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili , Antigona in Rensko zlato.


25.01.2017

Madama Butterfly

O premieri Puccinijeve opere Madama Butterfly z režiserjem Vinkom Möderndorferjem.


20.01.2017

Premiera Vojna in mir; pregledna razstava Andraža Šalamuna; koncert; festivala

Na Festivalu Tolstoj, iskalec resnice v Cankarjevem domu bo jutri premiera predstave Vojna in mir v koprodukciji Cankarjevega doma, Drame SNG Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega. Avtor dramatizacije in režiser uprizoritve Tolstojevega romana je Silviu Purcărete. Pregledna razstava Andraža Šalamuna v Moderni galeriji bo na ogled od 20. januarja do 9. aprila. Na 11. mednarodnem festivalu tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu se bodo od danes do nedelje predstavili žanrsko različne tolkalne zasedbe in posamezniki iz Avstrije, Danske, Hrvaške, Belgije in Nemčije. Z glasbeno-plesnim spektaklom Oživele slike se bo Folklorno društvo Gartrož iz Nove Gorice predstavilo jutri v Kulturnem domu v Novi Gorici. 28. filmski festival v Trstu danes odpira film Učiteljica režiserja Jana Hrebrejka, 29. januarja pa ga bo sklenil film Na mlečni poti režiserja Emirja Kusturice.


18.01.2017

Knjige, razstava, predstava

Cankarjeva založba je lani izdala 68 knjig, od tega 55 novosti. Med njimi je bila tudi knjiga leta. Avtorji so lani prejeli številne nagrade, ki so si jih prislužili z deli z vseh poglavitnih področij delovanja založbe. Letos bo v uveljavljenih zbirkah Cankarjeve založbe izšlo približno 50 novih del. Prva knjiga iz programa leta 2017 bo knjiga letošnjega Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja z naslovom ''Arles, večkrat''. Danes pa je Cankarjeva založba predstavila še knjigo z letnico 2016: ''Ime česa je konec knjige'' avtorjev Mihe Kovača in Roka Gregorina. Razstava ''Marko Jakše Slepa čez gluhonemega'' je do 11. februarja na ogled v galeriji mariborske Kible. Marko Jakše, dobitnik mnogih mednarodnih in domačih nagrad, leta 2015 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, se v Mariboru predstavlja s serijo osmih najnovejših slik, nastalih v zadnjih dveh mesecih in s šestimi slikami z lanske razstave Rekvijem za socializem v ljubljanski galeriji Celica. S predstavo "Bogovi, dajte, da bom tak" bodo jutri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici zaznamovali 40. obletnico Amaterskega mladinskega odra. Na njem se je v štirih desetletjih urilo več kot 400 mladih, ki je ustvarilo več kot 50 predstav.


21.12.2016

12. slovenski bienale ilustracije; Iskalci memgeneze; Noč kratkih filmov

V Cankarjevem domu bodo danes odprli 12. slovenski bienale ilustracije in podelili nagrado, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. V Galeriji Alkatraz v AKCju Metelkova mesto v Ljubljani nova dela na razstavi z enigmatičnim naslovom Iskalci memgeneze predstavlja Aleksandra Saška Gruden. Na zimski solsticij so se pred petimi leti v Franciji spomnili najkrajše filmske forme in ustanovili Mednarodni dan kratkega filma. Število držav, pridruženih dogodku, se povečuje, letos jih je že več kot petdeset po vsem svetu. Slovenija se je iniciativi pridružila leta 2014. Noč kratkih filmov poteka na pobudo Slovenskega filmskega centra.


20.12.2016

Svetlana Makarovič

Svetlana Makarovič je te dni podpisovala tri svoje knjige. S pesnico se je pogovarjala Nina Zagoričnik.


14.12.2016

Knjige in razstava

Knjižne novosti založbe Sanje in razstava fotoreporterjev časopisa Delo.


Stran 61 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov