Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Kompozicija združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentarnem sprehodu skozi našo prestolnico, ki mu med koncertom sledimo na video posnetku. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka.
Obnova nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru se končuje. Projekt so poimenovali Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. V dveh obnovljenih objektih bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke in turistično-informacijski center s predavalnico.
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Andrea Dilič - Mulo je ulični umetnik, tudi v Kopru.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Pred nekaj dnevi je bil posnet prvi prizor filma z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Gre za celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, filmska zgodba pa se dogaja v vasici na prekmurskem podeželju v sedemdesetih letih.
Plavajoči grad je festival mnogih in združenih umetnosti, ki se bodo ta konec tedna že 11. odvijale na Gradu Snežnik. Letošnji program tematsko temelji na običaju polhanja v Loški dolini, zato je geslo festivala Polhn grad – poimenovanje pa organizatorji interpretirajo tudi kot željo, da bi snežniški grad vsebine in obiskovalci polnili vse leto.
Predstavljamo francoskega cirkuškega umetnika Vincenta de Lavenérja, ki ni čisto navaden žongler. Njegove žogice ob metanju v zrak cingljajo, z njimi pa sestavlja različne melodije, tudi tiste zapletene najbolj znanih skladateljev. Žongliranje uči celo v turški cirkuški šoli. Veliko je na poti, a še ni obiskal vseh evropskih držav.
Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.
Njene fotozgodbe lahko zasledite v številnih francoskih in svetovnih medijih, od Le Monda, Der Spiegla do New York Timesa, v njih pa prepleta humanistično in dokumentarno fotografijo, pa tudi preiskovalno fotoreporterstvo. Catalina Martin Chico je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi World Press Photo za fotografijo pripadnikov teroristične organizacije FARC.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Je tudi samouk in Korošec, ki živi v Ljubljani. Lani je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije z naslovom Vaške ptice. Z zlatirepcem nagrajeni stripar vam v branje priporoča kaj drugega kot strip, seveda.
Morda za koga novica, da bo letošnji Motovunski festival zadnjič gostoval na Motovunskem griču, ni prav dobra, a kot je na novinarski konferenci povedal direktor festivala Igor Mirković, se želijo z novo lokacijo vrniti k naravi in okolju, ki ni povezano z množicami turistov. 25. Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos torej še zadnjič na Motovunskem griču, in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo 26. julija za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.
Predstavljamo pevko in igralko Ksenjo Parhacko, ki je s svojo predstavo Najbolj nevarna žival na svetu navdušila ulično občinstvo v sklopu Festivala Ana Desetnica. Zase pravi, da je prava nomadka, iz Rusije se je namreč že v mladih letih preselila v Evropo, na festivalu v Ljubljani je zastopala Irsko, ta hip pa z možem živita v Barceloni.
Sklepanje novih prijateljstev, prva ljubezen, stik z alkoholom in mamili, enostarševske družine, družbena omrežja in drugi izzivi, s katerimi se spoprijema današnja mladina, so osrednje teme novega slovenskega filma, ki ga te dni snemajo v Ljubljani. Mladinski celovečerec nastaja tudi v koprodukciji RTV Slovenija. Mi smo ekipo med snemanjem obiskali nekaj dni po tem, ko je padla prva klapa.
Letošnji Film pod zvezdami bo danes na ljubljanskem grajskem dvorišču odprl slovenski film Jezdeca režiserja Dominika Menceja, ki je bil na Festivalu slovenskega filma v Portorožu razglašen za najboljši film festivala po izboru občinstva. Sicer pa letošnji kino pod zvezdami do 5. avgusta prinaša še več filmskih uspešnic in pet premier. Program, ki ga Kinodvor vsako poletje pripravi z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad, bo letos v znamenju treh jubilejev: 100-letnice kinodvorane na Kolodvorski, 20-letnice art kina in 15-letnice mestnega kina. Sogovornici: - Janja Rozman, Javni zavod Ljubljanski Grad - Aliki Kalagasidu, Kinodvor
Decembra leta 2021 je Slovenski etnografski muzej pridobil obsežen fotografski arhiv kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. Arhiv sta muzeju podarila zakonca Ingrid in Günther Hölbl iz Avstrije. Na razstavi je prikazan izbor fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se nahajajo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah.
Glasbenik samouk, ki se je odpovedal študiju in se posvetil glasbi. Poletja preživlja (tudi) na ulici. Novomeščan mimoidoče zabava s svojo kitaro, glasom in avtorsko glasbo. Preizkusil se je tudi pred uličnim občinstvom v Münchnu, ki je, kot pravi, veliko bolj odprto kot tisto v slovenski prestolnici.
Na ljubljanskem gradu je na ogled razstava Jadrana Lazića, jugoslovanskega paparaca in fotografa. Na rdeči preprogi, kot se razstava imenuje, prikazuje fotografije slavnih v 70. in 80. prejšnjega stoletja iz Jugoslavije, Hollywooda in vsega vmes.
Roberta Petana poznamo predvsem kot glasbenika s svojevrstnim smislom za humor. Koncertira bodisi sam bodisi v duetu Maja in Robi ali z zasedbo The Rafters, spremljamo ga lahko v oddaji Kaj dogaja na prvem programu Televizije Slovenije, z glasbenimi stvaritvami se odziva tudi na aktualno družbeno dogajanje. Ob nastopu na Lentu je Sari Zmrzlak zaupal priporočilo za branje in poslušanje.
Neveljaven email naslov