Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 40 let od smrti italijanskega novinarja Pier Paola Pasolinija.
Pier Paolo Pasolini je umrl 2. novembra pred štiridesetimi leti. Bil je italijanski pesnik, pisatelj, režiser in eden največjih italijanskih intelektualcev 20. stoletja. Vedno kritičen do politike, s svojimi provokativnimi mnenji je velikokrat razburil javnost.
O njegovem delu in življenju so razmišljali Jože Dolmark, Miklavž Komelj in Matevž Jerman.
Pier Paolo Pasolini je bil neverjetno izobražen mož. Začel je kot pesnik, bil je izredno enigmatičen, oster in radikalen kritik ter priča vsega, kar se je v povojni italiji zgodili na političnem in socialno družbenem področju, bil je radikalno angažiran komunist.
Vso Pasolinijevo literarno in filmsko delo je treba brati in razumeti skozi velike spremembe, ki jih je doživela italijanska družba po II. svetovni vojni:
“Njegov odnos do poezije je tak ambivalenten in strasten,” pravi Miklavž Komelj, velik poznavalec in prevajalec Pasolinijevega literarnega ustvarjanja:
Po materi je bil Furlan, piše v furlanskem dialektu, ki ga ves čas življenja poskuša uveljaviti kot knjižni jezik. Tudi pri filmu gre v različne smeri, se fokusira na konkretne družbene boje, na realnost svojega časa, Pasolinija so nekateri večkrat primerjali z italijanskim glasbenikom Fabrizijem Andrejem.
Mineva 40 let od smrti italijanskega novinarja Pier Paola Pasolinija.
Pier Paolo Pasolini je umrl 2. novembra pred štiridesetimi leti. Bil je italijanski pesnik, pisatelj, režiser in eden največjih italijanskih intelektualcev 20. stoletja. Vedno kritičen do politike, s svojimi provokativnimi mnenji je velikokrat razburil javnost.
O njegovem delu in življenju so razmišljali Jože Dolmark, Miklavž Komelj in Matevž Jerman.
Pier Paolo Pasolini je bil neverjetno izobražen mož. Začel je kot pesnik, bil je izredno enigmatičen, oster in radikalen kritik ter priča vsega, kar se je v povojni italiji zgodili na političnem in socialno družbenem področju, bil je radikalno angažiran komunist.
Vso Pasolinijevo literarno in filmsko delo je treba brati in razumeti skozi velike spremembe, ki jih je doživela italijanska družba po II. svetovni vojni:
“Njegov odnos do poezije je tak ambivalenten in strasten,” pravi Miklavž Komelj, velik poznavalec in prevajalec Pasolinijevega literarnega ustvarjanja:
Po materi je bil Furlan, piše v furlanskem dialektu, ki ga ves čas življenja poskuša uveljaviti kot knjižni jezik. Tudi pri filmu gre v različne smeri, se fokusira na konkretne družbene boje, na realnost svojega časa, Pasolinija so nekateri večkrat primerjali z italijanskim glasbenikom Fabrizijem Andrejem.
''Po ljubljanskih ulicah - Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja'' je naslov fotografske razstave, ki prikazuje podobo naše prestolnice vse tja do dni, ko so po mestnih ulicah Ljubljane vozili le tramvaji in kočije. Razstava - nastala je v sodelovanju Javnega zavoda Ljubljanski grad in Muzeja novejše zgodovine Slovenije - je tudi prva izmed štirih, ki bodo na Ljubljanskem gradu na ogled letos, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope. Pri založbi Aristej so v zbirki Dialogi izšla dela Knjižne dvoživke Gaje Kos o slovenskem mladinskem problemskem romanu, Slovenski poosamosvojitveni film Matica Majcena, Ujetniki svobode Gašperja Trohe o slovenski dramatiki med letoma 1943 in 1990 ter Samskost Iztoka Šorija. Aristejeva knjižna novost je tudi slikanica Ali je to zmota? Borisa Vezjaka.
Na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega bo nocoj ob 20-ih premiera muzikala Tisoč in ena noč. Prvi film Ženska avtorice Majde Širca bo na sporedu nocoj ob 20.55 na prvem programu Televizije Slovenija, drugi del pa bo predvajan osmega marca na dan žena.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo danes predpremiera, jutri pa premiera igre Liliom madžarskega dramatika Ferenca Molnárja v prevodu Jožeta Hradila in v režiji sarajevske gledališke in filmske režiserke Selme Spahić, sicer umetniške vodje Mednarodnega sarajevskega gledališkega festivala MESS. Ferenc Molnár je bil eden največjih madžarskih literatov svojega časa, njegova igra Liliom, ki velja za eno njegovih najboljših del, je doživela priredbe v muzikale in filmske scenarije. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave ''Če si srečen'' avtorjev Ane Duša, Špele Frlic, Nataše Živković, Polone Janežič, Braneta Zormana in Andreja Jusa. Predstava je protislava in se naslanja na otroško pesem Če si srečen. V Mini teatru v Ljubljani bo v nedeljo premiera psihotrilerja ''Zavednonezavedno'' po dramskem besedilu Drage Potočnjak v režiji Mareta Bulca. Mokronog in Mirna bosta jutri v znamenju orglic. Na 17. mednarodnem festivalu ustne harmonike (ah), TE ORGLICE bo nastopilo 25 posameznikov in 14 skupin iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Na Festivalu Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu se danes s projekcijo Othella režiserja Orsona Welllesa začenja filmski ciklus ''Shakespeare na filmu''. ''Družinski film'' na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja pa danes začenja pot po slovenskih kinodvoranah s premiero Kinodvoru v Ljubljani.
Po koncu 66. mednarodnega filmskega festivala Berlinale v Berlinu in ob začetku 12. festivala dokumentarnega filma Zagrebdox v Zagrebu.
Razstava slovenskega fotografa Janeza Vlachyija v zagrebškem muzeju Mimara pa o novi predstavi Anje Štefan Gugalnica za vse v ljubljanskem lutkovnem gledališču pa tudi o novi razstavi Objektivi vesoljske filmske in fotografske opreme v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
Premiera dokumentarnega filma ''Dom'' režiserja in scenarista Metoda Pevca v ljubljanskem Kinodvoru. ''Dnevnik'' pa je naslov razstave slik Žarka Vrezca v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani.
Slovenska kinoteka je edini državni filmski muzej, torej krovni muzej za vse stvari s področja filma. V njenem Muzejskem oddelku, ki ga vodi muzejska svetnica Metka Dariš, tako hranijo vse obfilmsko gradivo, scenarije, snemalne knjige, pogodbe, filmsko tehniko, skratka vse, kar je povezano z nastajanjem filmov, razen filmskih kopij. Gradivo, tako in drugačno, vsake toliko pokažejo tudi javnosti in tako je do konca februarja v dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi 28 v Ljubljani na ogled izbor iz gradiva, ki ga je kinoteki podaril Ljubo Struna. Ljubo Struna se je najprej ukvarjal s fotografijo, a ga je kmalu premamil film. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije.
Knjižne novosti: - Mladinske knjige: Pogovori z mačko Moniko (Kajetan Kovič); Rozalija (Berta Bojetu Boeta), - Slovenske kinoteke: Kino ali imaginarni človek: Esej iz sociološke antropologije Edgarja Morina, Teorija filma: uvod skozi čute Thomasa Elsaesserja in Malteja Hagenerja; Tretji film: teorija, praksa, odmevi.
Pri Cankarjevi založbi so izdali dve novi, posebni in zanimivi. Boštjan Gorenc - Pižama je v svoji knjigi sLOLvenski klasiki 1 omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del in jih (spletno in spretno) interpretiral času primerno. Druga knjižna novost Cankarjeve založbe pa je delo fizika in filozofa Saša Dolenca. Gre za niz osupljivih zgodb iz sveta znanosti z naslovom Od genov do zvezd. V Novem mestu pa so potovali globoko pod morsko gladino. V Teatru Antona Podbevška so pripravili gledališko priredbo romana pionirja znanstvene fantastike Julesa Verna 20 tisoč milj pod morjem.
Ljubljana je v Bruslju iz rok britanskega Bristola sinoči prejela naziv Zelena prestolnica Evrope, ki ga Unija podeljuje od leta 2010. V počastitev tega naziva je Festival Ljubljana skupaj z ljubljansko občino pripravil koncert skupine Laibach in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pogled v evropsko zgodovino in arheologijo nam ponuja razstava z naslovom ''Tisočletna nekropola'', ki so jo na praznik slovenske kulture odprli v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstava predstavlja 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki sodi med najpomembnejša prazgodovinska grobišča v Evropi.
Premiera nove predstave Andreja Rozmana Roze ''Šekijeva šunkica ali Hamlet po slovensko'' na festivalu ''Shakespeare za vedno'' v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera slavne opere Turandot Giacoma Pucciinija v SNG Maribor. Tretji dan festivala MENT v Ljubljani.
Premiera črne komedije nemškega avtorja Mariusa von Mayenburga Kos plastike v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 2. festivalu in konferenci MENT.
Gorenjski muzej ter Zavod za kulturo in šport sta v Kranjski hiši v Kranju pripravila razstavo Ob 170. obletnici prihoda doktorja Franceta Prešerna v Kranj, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal pesnik. Dokumentarna razstava sega v leto 1846 in pripoveduje tudi zgodbo o Kranju takratnega časa. V Ljubljani pa se začenja festival MENT Ljubljana 2016
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici v Ljubljani Nove knjižne izdaje Slovenske Matice: France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Leta 1896 so slavnostno odprli palačo, v kateri je danes Narodna galerija v Ljubljani. Po 120-ih letih bo nocoj slavnostno odprtje prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke. Z razstavao Foto album se v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani predstavlja Igor Škafar.
''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Neveljaven email naslov