Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
En evro je naslov razstave Oliverja Walkerja, ki jo bodo danes odprli v Aksiomi na Komenskega ulici 18 v Ljubljani. Oliver Walker živi in ustvarja v Berlinu in Liverpoolu. Za raziskovanje družbenih in političnih sistemov in iskanje svoje vloge v teh večjih sistemih in razmerju do njih uporablja performativno umetnost, intervencije in nove medije. Njegova razstava En evro bo v Ljubljani na ogled do 1. julija.
Mestni kino Kinodvor v Ljubljani že sedmič odpira Kinodvorišče. Danes ob 21.30 s komedijo Ta nora osemdeseta Richarda Linklaterja.
En evro je naslov razstave Oliverja Walkerja, ki jo bodo danes odprli v Aksiomi na Komenskega ulici 18 v Ljubljani. Oliver Walker živi in ustvarja v Berlinu in Liverpoolu. Za raziskovanje družbenih in političnih sistemov in iskanje svoje vloge v teh večjih sistemih in razmerju do njih uporablja performativno umetnost, intervencije in nove medije. Njegova razstava En evro bo v Ljubljani na ogled do 1. julija.
Mestni kino Kinodvor v Ljubljani že sedmič odpira Kinodvorišče. Danes ob 21.30 s komedijo Ta nora osemdeseta Richarda Linklaterja.
»Morda je veliko dobrih razlogov za prepričanje, da se bo neka situacija iztekla dobro, toda pričakovanje, da se bo iztekla dobro zato, ker si optimist, ni med njimi« Tako Terry Eagleton začne prvo poglavje še sveže prevedenega dela Upanje brez optimizma. Profesor Eagleton je eden najbolj znanih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik, ki predava na nauglednejših svetovnih univerzah in bo eden od osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta Fabula 2018, ki v fokus postavlja Upanje. Gostja oddaje je umetniška vodja festivala Manca G. Renko.
Nova branja: #zeleno – premiera dramskega omnibusa v Mali drami SNG Ljubljana Vertigo – razstava slik Mojce Zlokarnik v galeriji Kresija Ne-vidno – razstava in performans bolgarskega umetnika Kamena Stoyanova v Kulturncem centru Tobačna 001
Kulturnice predstavljajo projekt Mota muzeja Nonument in izdajo knjige Misliti Cankarja, ki jo je napisal literarni zgodovinar in teoretik dr. Janko Kos.
“Največji kiparski fenomen” je vzdevek, ki ga je sloviti Auguste Rodin nadel najznamenitejšemu hrvaškemu kiparju Ivanu Meštroviću. Njegov izjemni kiparski opus je med sodobniki njegovega časa brez primere, saj so njegova dela zapisana v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav, svoj pečat pa je pustil tudi po vsej Evropi in v New Yorku. Razstava ''Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu'' bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 20. maja. ''Kako bi se arhitekturo lahko delalo drugače?'' je eno od osrednjih vprašanj dvodnevnega mednarodnega srečanja Future Architecture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Ljubljani. radioCona je platforma, ki uporablja prostor radijske frekvence v umetniškem kontekstu. FM frekvence razume kot javni prostor in ga raziskuje prek različnih perspektiv in posredovanj; skozi umetniška dela, publikacije, oddajanje in razstave. Deseta obletnica delovanja platforme radioCona razpira desetletno prizadevanje pri oranju ledine in taljenju ledu frekvenčnega prostora, ki tako postaja dostopnejši produkciji sodobne umetnosti in ponuja publiki možnost senzibiliziranja za poslušanje kompleksnejših zvočnih del.
Nove knjižne izdaje domačih in tujih avtorjev KUDa Sodobnost: novi roman enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev Evalda Flisarja z naslovom Zbiralec sanj; Štefan Vevar je avtor prevoda z nemško književno nagrado ovenčanega romana Kruzo Lutza Seilerja; Groznovilca in divja zima Jane Bauer in Caroline Thaw, Kraljična/Pošast priznanega slovenskega otroškega avtorja Slavka Pregla, Zgodbe iz Urugvaja. Prostori odsevov – razstava Paole Korošec bo v Bežigrajski galeriji 2 na ogled do 28. marca.
Premieri: - ''Moč usode'' Giuseppeja Verdija v režiji Piera Francesca Maestrinija v mariborski Operi - ''Strašni starši'' Jeana Cocteauja v režiji Alena Jelena v Mestnem gledališču ljubljanskem
Znate na izust našteti pet slovenskih pisateljic, dramatičark, pesnic? Kaj pa pisateljev dramatikov in pesnikov? Če vam gre zlahka drugo, pri prvem pa se zatika, to morda niti ni stvar vaše načitanosti. Pač pa pomanjkljivost našega šolskega in vzgojnega sistema, družbe kot celote, ki vztraja pri moški dominaciji na številnih, tudi na literarnem področju. Kar je krivično tako do moških kot žensk.
Premiera Mozartovega Don Juana v režiji Diega de Bree v ljubljanski Operi appointMENT - razstava glasbenih plakatov v galeriji Dobra vaga v Ljubljani je uvodni dogodek 4. festivala MENT Ljubljana
Nova lirika:: Abdulah Sidran ''Zakaj tonejo Benetke''; Vladimír Holan ''Zid kot avtoportret''; Mario Benedetti ''Drugo nebo'' ter roman Toona Tellegena ''Čriček in temačni občutek'' - nove izdaje založbe Mladinska knjiga Filmi: ''Burden'' v Aksiomini seriji v Kinu Šiška, ''Retrospektiva: Filmi po izboru Siegfrieda Kracauerja/Ob izidu Filmske čitanke'' in ''Režiserji v dialogu: Novi hrvaški kratki'' v Slovenski Kinoteki
Premiera komedije ''Samomorilec'' Nikolaja Robertoviča Erdmana in Nebojše Pop Tasićav režiji Ivane Djilas v SNG Drama Maribor Krstna uprizoritev priredbe''Visoška kronika'' po romanu Ivana Tavčarja v režiji Jerneja Lorencija v SNG Drama Ljubljana 29. filmski festival v Trstu
''Ta nesrečni rod'' – prva slovenska uprizoritev trilogije večkrat nagrajene britanske dramatičarke, režiserke in scenaristke Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava fotoreporterja Bojana Velikonje, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. V pokrajinskem muzeju Koper so sinoči odprli razstavo Živa krajina Krasa, ki je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovale ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Bežigrajska galerija 1 v Ljubljani začenja leto z razstavo slikarskih del Milene Gregorčič z naslovom Linije prostora. Razstava Godibodi: Ujeti trenutki v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, ki je plod enega vidnejših ustvarjalcev na področju glasbene fotografije v Sloveniji Bojana Stepančiča, je uvertura 11. festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi. Stripovska razstava Manuele Fior In Miha Ha: Nenavadna srečanja je del 13. mednarodnega natečaja Živel strip! Živela animacija!, ki je skupni projekt italijanskega združenja Vivacomix in revije Stripburger iz Ljubljane. Razstava, ki jo bodo v Galeriji Kresija v Ljubljani odprli danes ob 19.00, napoveduje letošnji 10. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Hegel oziroma njegova estetika bo rdeča nit v Moderni galeriji v Ljubljani. Tam se bo jutri ob 18-ih začela mednarodna filozofska konferenca v organizaciji mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung. V ptujskem mestnem gledališču nocoj pripravljajo peto premiero sezone. Skupaj z Zavodom Margarete Schwarzwald in Cankarjevim domom na oder postavljajo mladinsko detektivko iCankar.
Mlada koroška vizualna umetnica Katja Felle je bila po študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani lani sprejeta na magistrski študij na Inštitut za umetnost v kontekstu Univerze v Berlinu. Tam nadaljuje z izobraževanjem in ustvarjanjem. Svoja nova umetniška dela bo predstavila na razstavah v Ljubljani in Novi Gorici. V Ljubljani bo odprtje njene razstave danes ob 17.00 v Ulični galeriji na Vegovi, kjer se bo predstavila v okviru cikla ''Pazi, sveža grafika!'', ki so ga zasnovali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Razstava ''Posodobi gobelin'' bo na ogled do 5. februarja. Razstavo ''Katja Felle: Segmenti lomljive realnosti 2'' pa si lahko v Mestni galeriji Nova Gorica ogledate od 12. januarja do 2. februarja.
Prijateljstvo in sobivanje, selitve, potovanja in pustolovščine, lepote narave, pasji in drugi živalski prijatelji, igra, akcije, magija, zabava in romantika so teme zgodb novih izdaj založbe Mladinska knjiga, ki so namenjene tako mladim bralcem kot odraslim. V različnih zbirkah so izšle knjige: ''Šnofijeva druščina 3'' avtorjev Boštjana Gorenca in Mateja De Cecca, ''Pasji mož'' Dava Pilkeya, ''Bron in Sončnica'' Caa Wenxuana, ''Rozi in Musa'' Michaela De Cocka, ''Magične živali'' in ''Kamen modrosti'' J.K. Rowling, ''Zima zima bela'' Maureen Johnson, Lauren Myracle in Johna Greena ter ''Mišburger'' Davida Walliamsa.
Nika Oblak in Primož Novak sta v 15 letih skupnega delovanja raziskovala sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala ter njeno vizualno in lingvistično strukturo. Ob obletnici sta svoja dela zbrala v Mariboru. Na razstavi v UGM Studiu in MMC Kibla se do 13. januarja predstavljata z več kot petnajstimi projekti. Mnogi izmed njih so v Sloveniji predstavljeni prvič, saj avtorja delujeta predvsem v mednarodnem okolju. Ljudje iz Maribora je naslov zbirke kratke proze Toneta Partljiča, ki se je po svojem leta 2014 izdanem romanu Sebastjan in most z literarno besedo spet poklonil svojemu mestu Maribor. Izšla je pri založbi Beletrina. Če je v romanu ob intimni zgodbi inženirja Sebastjana Partljič popisal dramatične dogodke prve svetovne vojne, vezane na štajersko središče, se je v tokratnih zgodbah osredotočil na številne posameznike Maribora, med katerimi najdemo tako znana kot neznana imena. Partljič tako v zbirki nadaljuje svoj renome odličnega literarnega kronista Maribora.
Letos smo zaznamovali tudi 70 let Sekcije za umetnostno zgodovino, predhodnice Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer so ob Plečnikovem letu izdali tudi monografijo o Plečniku Damjana Prelovška. Prav France Stele je bil nekoč naš vodilni raziskovalec Plečnika, tako kot je danes dr. Damjan Prelovšek, pravi predstojnica umetnostnozgodovinskega inštituta dr. Barbara Murovec, s katero smo se pogovarjali o naši umetnostni dediščini pa tudi o tem, kateri dogodek bi izpostavila v letu 2017.
V Narodnem muzeju Slovenije so slovesno odprli najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Razstava je časovno umeščena med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe. Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe, saj izjemno, obsežno in kakovostno železnodobno arheološko gradivo z ozemlja Slovenije brez dvoma zasluži posebno obravnavo. Ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, raketnega inženirja in pionirja aeronavtike in kozmonavtike, se koncept kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja nadaljuje v konzorciju treh skupin (zavodov Ljudmila in Projekt Atol ter centra Delak) v novem prostoru Osmo/za v Ljubljani.
Neveljaven email naslov