Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovna premiera igranega celovečernega filma scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča Družinica je bila 29. avgusta na filmskem festivalu v Montrealu, kjer je igralka Irena Kovačević prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo. Slovenska premiera je bila na septembrskem 20. Festivalu slovenskega filma, kjer je dobil štiri nagrade – vesne za najboljšo fotografijo, izvirno glasbo, kostumografijo in zvok. Danes pa bo v sklopu dogodkov Naši filmi doma, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, slavnostno premiera pred redno distribucijo – ob 20.00 v Linhartovi dvorani.
Ta teden bo v znamenju stripovskega festivala TINTA, naslednika Stripolisfesta. Osrednji del festivala bo od danes do sobote 14. oktobra potekal na različnih kulturnih prizoriščih v Ljubljani, stripovsko obarvan pa bo skoraj cel oktober.
Družinica premierno v sklopu dogodkov Naši filmi doma; Tinta – festival stripa Ljubljana 2017
Svetovna premiera igranega celovečernega filma scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča Družinica je bila 29. avgusta na filmskem festivalu v Montrealu, kjer je igralka Irena Kovačević prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo. Slovenska premiera je bila na septembrskem 20. Festivalu slovenskega filma, kjer je dobil štiri nagrade – vesne za najboljšo fotografijo, izvirno glasbo, kostumografijo in zvok. Danes pa bo v sklopu dogodkov ”Naši filmi doma”, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, slavnostno premiera pred redno distribucijo – ob 20.00 v Linhartovi dvorani. V filmu Jana Cvitkoviča Družinica, v katerem zaradi socialne stiske propade idilično razmerje zakonskega para, breme, ki ga starši ne zmorejo več nositi, vse bolj pada na ramena otrok, v glavnih vlogah igrajo: Primož Vrhovec, Irena Kovačević, Miha Košec in Ula Gulič. Ti bodo z drugimi ustvarjalci filma nocoj tudi na slavnostni premieri v Cankarjevem domu.
Ta teden bo v znamenju stripovskega festivala Tinta, naslednika Stripolisfesta. Osrednji del festivala bo od danes do sobote 14. oktobra potekal na različnih kulturnih prizoriščih v Ljubljani, stripovsko obarvan pa bo skoraj cel oktober. Festival se je razvil iz stripovskih večerov v Kinu Šiška, poimenovanih Stripolis. Ti so sčasoma prerasli v Stripolisfest, nekakšno enodnevno nadgradnjo teh večerov ob koncu sezone, ob istem času pa je luč ugledal zavod Stripolis. Počasi se je iz vsega razvil festival, ki pa zaradi več različnih organizatorjev in srbske revije Stripolis ne more več nositi enakega imena. Festival Tinta se bo začel danes z javno tribuno in osrednjo gostjo Kate Evans.
Svetovna premiera igranega celovečernega filma scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča Družinica je bila 29. avgusta na filmskem festivalu v Montrealu, kjer je igralka Irena Kovačević prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo. Slovenska premiera je bila na septembrskem 20. Festivalu slovenskega filma, kjer je dobil štiri nagrade – vesne za najboljšo fotografijo, izvirno glasbo, kostumografijo in zvok. Danes pa bo v sklopu dogodkov Naši filmi doma, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, slavnostno premiera pred redno distribucijo – ob 20.00 v Linhartovi dvorani.
Ta teden bo v znamenju stripovskega festivala TINTA, naslednika Stripolisfesta. Osrednji del festivala bo od danes do sobote 14. oktobra potekal na različnih kulturnih prizoriščih v Ljubljani, stripovsko obarvan pa bo skoraj cel oktober.
Družinica premierno v sklopu dogodkov Naši filmi doma; Tinta – festival stripa Ljubljana 2017
Svetovna premiera igranega celovečernega filma scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča Družinica je bila 29. avgusta na filmskem festivalu v Montrealu, kjer je igralka Irena Kovačević prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo. Slovenska premiera je bila na septembrskem 20. Festivalu slovenskega filma, kjer je dobil štiri nagrade – vesne za najboljšo fotografijo, izvirno glasbo, kostumografijo in zvok. Danes pa bo v sklopu dogodkov ”Naši filmi doma”, ki jih organizira Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom, slavnostno premiera pred redno distribucijo – ob 20.00 v Linhartovi dvorani. V filmu Jana Cvitkoviča Družinica, v katerem zaradi socialne stiske propade idilično razmerje zakonskega para, breme, ki ga starši ne zmorejo več nositi, vse bolj pada na ramena otrok, v glavnih vlogah igrajo: Primož Vrhovec, Irena Kovačević, Miha Košec in Ula Gulič. Ti bodo z drugimi ustvarjalci filma nocoj tudi na slavnostni premieri v Cankarjevem domu.
Ta teden bo v znamenju stripovskega festivala Tinta, naslednika Stripolisfesta. Osrednji del festivala bo od danes do sobote 14. oktobra potekal na različnih kulturnih prizoriščih v Ljubljani, stripovsko obarvan pa bo skoraj cel oktober. Festival se je razvil iz stripovskih večerov v Kinu Šiška, poimenovanih Stripolis. Ti so sčasoma prerasli v Stripolisfest, nekakšno enodnevno nadgradnjo teh večerov ob koncu sezone, ob istem času pa je luč ugledal zavod Stripolis. Počasi se je iz vsega razvil festival, ki pa zaradi več različnih organizatorjev in srbske revije Stripolis ne more več nositi enakega imena. Festival Tinta se bo začel danes z javno tribuno in osrednjo gostjo Kate Evans.
V današnjem knjižnem priporočilu o novi predstavi Društva ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Vie Negative. Premiera predstave z naslovom 'Ne me silit, da povem, kaj mislim' bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in je povezana s knjigo, ki jo v branje priporoča soavtor Bojan Jablanovec.
Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.
Na poti proti Lendavi se že od daleč vidi manjši grič s cerkvijo, ki se dviga nad vinogradi. Nekoč je na tistem mestu stala vojaška utrdba, pozneje so na njenem mestu sezidali kapelico oziroma cerkev Svete Trojice, od koder sega razgled na Goričko in Panonsko nižino. Zanimiv je tudi ogled cerkve, v kateri je krsta z mumijo vojaškega častnika Mihaela Hadika.
Jutri se bo ob Ledavskem jezeru začela prva hoja oziroma umetniška turneja, ki jih bodo na podeželju izvajali umetniški pari iz 8 držav v okviru mednarodnega projekta poimenovanega Along the Walk oziroma Vzdolž poti, projekta uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Vsak umetniški par bo izvedel dva desetdnevna pohoda po podeželskih območjih Nemčije, Slovenije, Italije, Francije in Belgije.
Nina Kuclar Stiković je mlada dramatičarka, Grumova nagrajenka za svoj prvenec "Govoriti o tistem, o čemer se je molčalo". Njena nova družinska igra "Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače" v režiji Nejca Gazvode, bila v začetku marca premierno uprizorjena v mariborskem gledališču. Igro so uprizorili tudi dijaki umetniške gimnazije v Ljubljani, saj je dramski tekst vključen v letošnji maturitetni program.
Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost in v bolj vzdržno družbeno situacijo je ključna tema triletnega raziskovalnega projekta: ' HEI- Transform - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.' Projekt je v letu 2022 pridobil financiranje Javne agencije za raziskovalnost Republike Slovenije. Uvodna konferenca se je odvijala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani so na ogled fotografije, ki jih je na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus posnel dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, besedilo k fotografijam pa je prispevala novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek. Gre za projekt, ki govori o našem prehranskem sistemu in trošenju hrane in prek te razstave kaže, kaj vse povzroča sodobni način prehranjevanja. Fotografije so nastale v regiji Santa Cruz, ki ima najvišjo proizvodnjo hrane v Boliviji, pa tudi najvišjo stopnjo krčenja gozdov. Bolivija je po uničevanju gozdov na tretjem mestu prehitela Indonezijo, pred njo sta Brazilija in Kongo, kar pomeni, da se gozdove tam krči zelo pospešeno, predvsem zaradi širjena pašnih površin in površin za proizvodnje krme.
V sredo svojo filmsko pot začne novi slovenski film Jezdeca, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Dominika Menceja, ki je že pred začetkom pisanja scenarija glavni vlogi namenil Petji Laboviću in Timonu Šturbeju. Filmska zgodba se začne sredi pomladi, ob koncu devetdesetih, ko se iz zakotne vasice v Prlekiji dva mlada prijatelja, na predelanih skuterjih, odpravita na pot po Sloveniji in Hrvaški.
Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.
Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Neveljaven email naslov