Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Morska molitev'' afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija in dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza: ''Sto let samote'' in ''Dvanajst potohodnikov'' so nove izdaje založbe Mladinska knjiga.
Knjige ''Na stara leta sem vzljubil svojo mamo'' Dušana Jovanovića, ''Američanka'' Lenarta Zajca, ''Prišleki'' Lojzeta Kovačiča in 'Seme smrti'' Dževada Karahasana so novosti založbe Beletrina.
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna »elektronic-body« zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre z novim albumom ''Proti kapitulaciji''. Na njem je uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Premierni koncertni predstavitvi albuma Proti kapitulaciji bosta danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
Knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine ter nov album skupine Borghesia
Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4176 ljudi – 11 vsak dan. Med njimi tudi otroci. Potem ko so njihovo otroštvo zaznamovale bombe, izgube bližnjih in lakota, je upanje na srečno in varno prihodnost utonilo skupaj z njimi, še preden so stopili na varna tla. Leto poprej je bil med njimi tudi Alan Kurdi. Ganljiva podoba mrtvega triletnika na morski obali je spodbudila nastanek zgodbe Morska molitev afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija.
“Med prevajanjem me je najbolj presenetilo, kako minimalna izrazna sredstva zadoščajo, da dosežeš zelo močan čustven odziv v bralcu.” – prevajalka Radojka Manfreda Modic
Mladinska knjiga je predstavila še dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, je v slovenščini prvič izšlo leta 1971 in doživelo več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi, vendar s podpisom iste prevajalke – Alenke Bole Vrabec. Izšla je tudi njegova zbirka kratke proze iz leta 1992 Dvanajst potohodnikov v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica, dvanajst ohlapno povezanih zgodb, ki se odvijajo v Evropi, protagonisti pa so zelo različni Latinskoameričani.
Počivali niso niti pri Beletrini, kjer so izšla štiri dela. Seme smrti Dževada Karahasana v prevodu Jane Unuk predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika Omarja Hajama.
Knjiga Prišleki Lojzeta Kovačiča, ki velja za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja, je po letu 2007 doživela novi ponatis.
V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo se avtor Dušan Jovanović posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora.
Osrednja pripoved romana Lenarta Zajca Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme.
“Ključno vprašanje v knjigi je, čemu sploh služi sodobna slovenska kultura. Imamo nek kader politikov in menedžerjev, ki kulture ne poznajo in jih ta niti ne zanima, posledično pa se ta vodstveni kader ne zaveda, da je kultura glavno izložbeno okno Slovenije.” – Lenart Zajc
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna ”elektronic-body” zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre. 23. oktobra je pri domači neodvisni založbi Moonlee Records izšel njen novi album Proti kapitulaciji. Na njem je Borghesia v zasedbi: Aldo Ivančič, Dario Seraval, Ivo Poderžaj, Irena Tomažin Zagoričnik, Jelena Rusjan, Andraž Mazi in Sašo Benko, uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Album Proti kapitulaciji bo Borghesia premierno koncertno predstavila danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
''Morska molitev'' afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija in dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza: ''Sto let samote'' in ''Dvanajst potohodnikov'' so nove izdaje založbe Mladinska knjiga.
Knjige ''Na stara leta sem vzljubil svojo mamo'' Dušana Jovanovića, ''Američanka'' Lenarta Zajca, ''Prišleki'' Lojzeta Kovačiča in 'Seme smrti'' Dževada Karahasana so novosti založbe Beletrina.
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna »elektronic-body« zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre z novim albumom ''Proti kapitulaciji''. Na njem je uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Premierni koncertni predstavitvi albuma Proti kapitulaciji bosta danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
Knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine ter nov album skupine Borghesia
Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4176 ljudi – 11 vsak dan. Med njimi tudi otroci. Potem ko so njihovo otroštvo zaznamovale bombe, izgube bližnjih in lakota, je upanje na srečno in varno prihodnost utonilo skupaj z njimi, še preden so stopili na varna tla. Leto poprej je bil med njimi tudi Alan Kurdi. Ganljiva podoba mrtvega triletnika na morski obali je spodbudila nastanek zgodbe Morska molitev afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija.
“Med prevajanjem me je najbolj presenetilo, kako minimalna izrazna sredstva zadoščajo, da dosežeš zelo močan čustven odziv v bralcu.” – prevajalka Radojka Manfreda Modic
Mladinska knjiga je predstavila še dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, je v slovenščini prvič izšlo leta 1971 in doživelo več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi, vendar s podpisom iste prevajalke – Alenke Bole Vrabec. Izšla je tudi njegova zbirka kratke proze iz leta 1992 Dvanajst potohodnikov v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica, dvanajst ohlapno povezanih zgodb, ki se odvijajo v Evropi, protagonisti pa so zelo različni Latinskoameričani.
Počivali niso niti pri Beletrini, kjer so izšla štiri dela. Seme smrti Dževada Karahasana v prevodu Jane Unuk predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika Omarja Hajama.
Knjiga Prišleki Lojzeta Kovačiča, ki velja za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja, je po letu 2007 doživela novi ponatis.
V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo se avtor Dušan Jovanović posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora.
Osrednja pripoved romana Lenarta Zajca Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme.
“Ključno vprašanje v knjigi je, čemu sploh služi sodobna slovenska kultura. Imamo nek kader politikov in menedžerjev, ki kulture ne poznajo in jih ta niti ne zanima, posledično pa se ta vodstveni kader ne zaveda, da je kultura glavno izložbeno okno Slovenije.” – Lenart Zajc
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna ”elektronic-body” zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre. 23. oktobra je pri domači neodvisni založbi Moonlee Records izšel njen novi album Proti kapitulaciji. Na njem je Borghesia v zasedbi: Aldo Ivančič, Dario Seraval, Ivo Poderžaj, Irena Tomažin Zagoričnik, Jelena Rusjan, Andraž Mazi in Sašo Benko, uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Album Proti kapitulaciji bo Borghesia premierno koncertno predstavila danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
V Slovenski kinoteki v januarskem programu z novim ciklom Napad smeha! sprožajo smeh in druga agregatna stanja zavesti s filmi različnih režiserjev iz različnih časov. V ciklu Fokus bodo dela francoskega pisatelja, fotografa, režiserja dokumentarnega filma multimedijskega umetnika in filmskega esejista Chrisa Markerja. Med drugim predstavljajo tudi nove nakupe Slovenske kinoteke, nove domače filme različnih žanrov in dolžin v okviru programa Odprto platno in sodelovanje z različnimi institucijami.
Arhitekturo izrisujejo sence, zato imata arhitektura in svetloba posebno razmerje. Odnos do svetlobe se spreminja, še posebej v zimskem času. Odstiramo zimske poglede v naravi in na ulici, se ukvarjamo z različnimi vrstami osvetlitve in svetlobnim onesnaževanjem. Gosti oddaje so arhitekti Miloš Kosec, Maruša Zorec in Andraž Keršič.
Ameriški režiser Wes Anderson ima verjetno enega najbolj prepoznavnih slogov in načinov režiranja ter upovedovanja zgodb. Filmi so vedno polni detajlov, pastelnih barv, premišljeno izbrane glasbe, vse je zelo natančno dodelano. Če se nekateri drugi režiserji trudijo prikazati film kot nekaj resničnega, je pri Andersonu ravno nasprotno. Po dveh letih čakanja tudi Slovenijo dosegel njegov najnovejši film. Francoska depeša. Premierno bi moral biti prikazan na canskem festivalu leta 2020, vendar je bil zaradi pandemije prestavljen na leto pozneje. Wes Anderson si je dolgo želel posneti film o ameriški reviji New Yorker, prav tako pa je sanjal o francoskem filmu. Oboje je združil v Francoski depeši. Film so nekateri kritiki označili za ljubezensko pismo novinarjem. Ljubitelji njegovega sloga bodo zagotovo prišli na svoj račun, mogoče še preveč, saj pravijo, da je to najbolj andersonovski film do zdaj. Ana Šturm, odgovorna urednica Ekrana in soustvarjalka podkasta Filmflow: "Nor ritem, dogaja se veliko stvari, štiri zgodbe v enem filmu. Je pa treba Wesove filme gledati večkrat. Vsakič znova najdeš nove detajle."
Prva predstava med pandemijo, ki je bila predvajana po vsem svetu prek interneta in pred prazno dvorano, je bila opera Carmen Georgesa Bizeta. Eno od glavnih vlog je v berlinski operi pel mladi slovenski baritonist Jaka Mihelač, ki si je Berlin zaradi glasbe izbral za svoj drugi dom. Kako poteka življenje in delo med pandemijo, kaj pričakuje od leta 2022.
Prof. dr. Gregor Majdič je rektor ljubljanske univerze. In redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, ki se v svojih raziskavah med drugim ukvarja z razlikami v možganih med spoloma in dolgotrajnimi vplivi stresa na možgane; pa tudi z raziskovanjem matičnih celic in regenerativne medicine, predvsem z možnostjo uporabe za zdravljenje pri živalih. Poleg znanstvenega dela so njegova strast tudi popotovanja in pisanje - znanstvenih člankov in knjig.
Po poteh slovenjgraških baročnih slikarjev Straussov vodi nova občasna razstava Strauss Pinxit v Koroškem pokrajinskem muzeju. Predstavlja življenje in delo Janeza Andreja Straussa, Janeza Straussa in Franca Mihaela Straussa, slikarjev in nekdanjih dejavnih meščanov. Razstava med drugim vključuje tudi prispevek umetnostnozgodovinske stroke, ki je z raziskovanjem to slovenjgraško družino umestila ob bok osrednjim baročnim slikarjem pri nas.
Esad Babačič je poet, pisec, pevec pri punk skupini Via Ofenziva, košarkar in proletarec. Je avtor številnih pesniških zbirk, zadnja med njimi je “Zamenite mi glavo, antologija slovenske punk poezije.”
Razstavo Eve Šuster z naslovom "Saba, porota je iluzija časa" si lahko v Bežigrajski galeriji 1 ogledate do 6. januarja. Bežigrajska galerija še danes in jutri na svojem YouTube kanalu predstavlja dogodka glasbeno-video festivala Ozvočenje 19. Leto 2021 pa bodo zaokrožili s pregledno razstavo ob 45-letnici Bežigrajske galerije, ki je posvečena enemu najpomembnejših in inovativnih umetnikov slovenske umetnosti 20. stoletja. Pregledno razstavo slik Marka Šuštaršiča "Od pokrajin do pokrajin" bodo v Bežigrajski galeriji 2 odprli 30. decembra.
Galeriji Hermana Pečariča v Piranu je na ogled razstava Miha Maleš: Piranska leta, 1955–1980. Barvite monotipije, gravure in fotografije, ki jih je Maleš ustvaril v Piranu pred pol stoletja, predstavljajo tedanje življenje v mestu in so prvič na ogled na razstavi v piranski galeriji. Festival Ozvočenje 19 s koncerti avtorske glasbe nadaljuje 44-letno tradicijo Bežigrajske galerije v Ljubljani.
Kaj v branje priporoča Mohor Demšar doktor filozofije, učitelj na waldorfski osnovni šoli, pesnik za otroke in zbiralec igrač, ki so mu bile vedno blizu. Njegov oče je bil mizar in že kot študenta ga je kakšen kos lesa, ki je ostal kje v delavnici, pritegnil, da je najprej tudi sam izdeloval lesene igrače, pozneje pa jih je začel zbirati. Del njegove zbirke lesenih igrač, si lahko do 15. januarja prihodnje leto ogledate v Domžalah, na Menačenkovi domačiji.
Marlenka Stupica, njena hči Marija Lucija in Marlenkina vnukinja Hana so z izvirnimi, likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Dokumentarec o pravljičarkah treh generacij je pripravila Majda Širca.
V Mestni galeriji Nova Gorica letošnjo razstavno sezono zaključujejo z razstavo skulptur Ivana Skubina. Umetnik, rojen leta 1946 v Goriških brdih, ustvarja v glini, ki mu je omogočila vstop v svetove, v katerih se je ustvarjalni naboj, ki ga je začutil že v mladih letih in ga je sprva gnal v pisateljevanje, lahko izrazil. V petindvajsetih letih delovanja na področju keramike je imel Skubin nad sto petdeset samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Srbiji, Nemčiji, Španiji, Franciji, na Portugalskem, Madžarskem in Kitajskem.
V Drami SNG Maribor bo premierno na ogled komična drama Snežinka sodobnega angleškega dramatika Mika Bartletta v režiji Jureta Novaka. Predstava z značilnim angleškim humorjem v interpretaciji mariborskih igralcev razkriva razkorak v političnih prepričanjih in spopad generacij v sodobni družbi. (Foto: Peter Giodani / SNG Maribor) Srebrno zlato je naslov projekta, v katerem se srečuje več plesnih generacij. Premieri uprizoritve v produkciji Nomad Dance Academy Slovenija bosta v Novi pošti v Robbovi ulici 15 v Ljubljani.
Toliko kot človeštvo je stara tudi igra, prav tako igrače. Marsikatera je vsaj v osnovni ideji ostala nespremenjena vse do danes. Razlike so le v materialih in tehniki izdelave. Prve so bile izdelane iz kamna, kosti ali lesa, torej tistega, kar je bilo na voljo. V Domžalah, na Menačenkovi domačiji, si lahko ogledate razstavo, ki prikazuje, kako so se lesene igrače sčasoma spreminjale. Imetnik zbirke je Mohor Demšar, doktor filozofije, učitelj na osnovni šoli, pesnik za otroke in zbiralec igrač, ki so mu bile od nekdaj blizu. Njegov oče je bil mizar in že kot študenta ga je kakšen kos lesa, ki je ostal kje v delavnici, pritegnil k temu, da je najprej tudi sam izdeloval lesene igrače, pozneje pa jih je začel zbirati. Danes njegova zbirka obsega lesene igrače skoraj z vsega sveta.
Pavle Učakar je dolgoletni likovni urednik pri Mladinski knjigi, na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu prejemnik Schwentnerjeve nagrade, ki jo Zbornica založnikov in knjigotržcev podeljuje za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. V 40-letni karieri je uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, odkrival mlade ilustratorje ter jim pomagal pri promociji knjižnih izdaj. Njegovo priporočilo pa je povezano s poezijo, ki boža dušo.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila iz ljubljanskih Križank, kjer že stoji konstrukcija za novo streho nad poletnim gledališčem, ki jo je pred petimi leti uničil aprilski sneg. V legendarni in akustični amfiteater se bodo vrnile številne prireditve, tudi poletni Festival Ljubljana, ki je vmes dobil novo prizorišče na Kongresnem trgu. Prostor, kjer stoji poletno gledališče Križank je iz nekdanjega samostanskega vrta zasnoval arhitekt Anton Bitenc, Plečnikov učenec in kasneje njegov asistent, ki je mojstru risal načrte za Križanke. Nekdanjo streho je leta 1965 zasnoval gradbeni inženir Miloš Marinček in prav te premične strehe, se ni dalo več rekonstruirati. Vzrokov je več. O tem z gostom, arhitektom Petrom Gabrijelčičem, avtorjem nove strehe.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj se na likovno-pesniški razstavi Čas pozabe predstavljajo trije prekmurski ustvarjalci in Prešernovi nagrajenci: likovni umetnik Aleksander Červek ter literata Feri Lainšček in Milan Vincetič. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava Ludvik Pandur: retrospektiva. Obsežen umetniški opus priznanega umetnika in nekdanjega profesorja na mariborski Pedagoški fakulteti Ludvika Pandurja je predstavljen z izborom 150-ih del, nastalih v petih desetletjih, na ogled pa so tudi slike iz najnovejšega cikla Prehajanja, umetnikovega odziva na aktualno družbeno dogajanje.
"Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal na vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih mož. Čudni glasovi so bobneli, kakor če trkaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najvišje smreke." Tako je o velikanih na Gorjancih v svojih bajkah in povestih zapisal pisatelj in zgodovinar Janez Trdina. Te je že v otroških letih rad prebiral dr. Borut Križ, danes arheolog in kustos v Dolenjskem muzeju. Kot pravi, so raziskave arheoloških najdb zadnjih let pokazale, da lahko iz teh bajk izluščimo kar nekaj resnice. Trdina je namreč zbral stoletno ljudsko pripoved, ki se je prenašala z ustnim izročilom vse od pripovedi prvih slovanskih priseljencev na to območje. Ti so kot prišleki prišli v stik z ljudmi, ki so živeli na Gorjancih v takrat kar petih naseljih: Zidani gaber, Gradec nad Mihovim, Trnišča, Kozji hrbet in Prag. In prav življenju teh ljudi, ki so se z ravnin umaknili na hribovite Gorjance v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev med 3. in 6. stoletjem, med zatonom antike in prihodom Slovanov, je namenjena razstava v Dolenjskem muzeju v Novem mestu z naslovom Gorjanci med Rimom in Bizancem.
December je in december je tudi mesec, ko v Galeriji Vodnikove domačije zaživi Decembrski sejem ilustracije. Ta na ogled in v nakup prinaša najboljše, kar ta hip ponuja slovenska ilustracija. Sejem, ki letos poteka tako na spletu kot v galeriji, je zaživel v sredo in s to temo je povezano tudi priporočilo, ki nam ga je povedala Maša P. Žmitek, vodja Galerije Vodnikove domačije Šiška in ilustratorka.
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado Piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gelle´rt v Budimpešti, mednarodni priznanji Piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
Neveljaven email naslov