Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Knjižne novosti & Borghesia

30.10.2018

''Morska molitev'' afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija in dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza: ''Sto let samote'' in ''Dvanajst potohodnikov'' so nove izdaje založbe Mladinska knjiga. Knjige ''Na stara leta sem vzljubil svojo mamo'' Dušana Jovanovića, ''Američanka'' Lenarta Zajca, ''Prišleki'' Lojzeta Kovačiča in 'Seme smrti'' Dževada Karahasana so novosti založbe Beletrina. Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna »elektronic-body« zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre z novim albumom ''Proti kapitulaciji''. Na njem je uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Premierni koncertni predstavitvi albuma Proti kapitulaciji bosta danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.

Knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine ter nov album skupine Borghesia

Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4176 ljudi – 11 vsak dan. Med njimi tudi otroci. Potem ko so njihovo otroštvo zaznamovale bombe, izgube bližnjih in lakota, je upanje na srečno in varno prihodnost utonilo skupaj z njimi, še preden so stopili na varna tla. Leto poprej je bil med njimi tudi Alan Kurdi. Ganljiva podoba mrtvega triletnika na morski obali je spodbudila nastanek zgodbe Morska molitev afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija.

“Med prevajanjem me je najbolj presenetilo, kako minimalna izrazna sredstva zadoščajo, da dosežeš zelo močan čustven odziv v bralcu.” – prevajalka Radojka Manfreda Modic

Mladinska knjiga je predstavila še dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, je v slovenščini prvič izšlo leta 1971 in doživelo več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi, vendar s podpisom iste prevajalke – Alenke Bole Vrabec. Izšla je tudi njegova zbirka kratke proze iz leta 1992 Dvanajst potohodnikov v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica, dvanajst ohlapno povezanih zgodb, ki se odvijajo v Evropi, protagonisti pa so zelo različni Latinskoameričani.

 

Počivali niso niti pri Beletrini, kjer so izšla štiri dela. Seme smrti Dževada Karahasana v prevodu Jane Unuk predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika Omarja Hajama.

 

Knjiga Prišleki Lojzeta Kovačiča, ki velja za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja, je po letu 2007 doživela novi ponatis.

 

 

V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo se avtor Dušan Jovanović posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora.

 

Osrednja pripoved romana Lenarta Zajca Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme.

 

“Ključno vprašanje v knjigi je, čemu sploh služi sodobna slovenska kultura. Imamo nek kader politikov in menedžerjev, ki kulture ne poznajo in jih ta niti ne zanima, posledično pa se ta vodstveni kader ne zaveda, da je kultura glavno izložbeno okno Slovenije.” – Lenart Zajc

Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna ”elektronic-body” zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre. 23. oktobra je pri domači neodvisni založbi Moonlee Records izšel njen novi album Proti kapitulaciji. Na njem je Borghesia v zasedbi: Aldo Ivančič, Dario Seraval, Ivo Poderžaj, Irena Tomažin Zagoričnik, Jelena Rusjan, Andraž Mazi in Sašo Benko, uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Album Proti kapitulaciji bo Borghesia premierno koncertno predstavila danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.


Knjižne novosti & Borghesia

30.10.2018

''Morska molitev'' afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija in dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza: ''Sto let samote'' in ''Dvanajst potohodnikov'' so nove izdaje založbe Mladinska knjiga. Knjige ''Na stara leta sem vzljubil svojo mamo'' Dušana Jovanovića, ''Američanka'' Lenarta Zajca, ''Prišleki'' Lojzeta Kovačiča in 'Seme smrti'' Dževada Karahasana so novosti založbe Beletrina. Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna »elektronic-body« zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre z novim albumom ''Proti kapitulaciji''. Na njem je uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Premierni koncertni predstavitvi albuma Proti kapitulaciji bosta danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.

Knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine ter nov album skupine Borghesia

Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4176 ljudi – 11 vsak dan. Med njimi tudi otroci. Potem ko so njihovo otroštvo zaznamovale bombe, izgube bližnjih in lakota, je upanje na srečno in varno prihodnost utonilo skupaj z njimi, še preden so stopili na varna tla. Leto poprej je bil med njimi tudi Alan Kurdi. Ganljiva podoba mrtvega triletnika na morski obali je spodbudila nastanek zgodbe Morska molitev afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija.

“Med prevajanjem me je najbolj presenetilo, kako minimalna izrazna sredstva zadoščajo, da dosežeš zelo močan čustven odziv v bralcu.” – prevajalka Radojka Manfreda Modic

Mladinska knjiga je predstavila še dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, je v slovenščini prvič izšlo leta 1971 in doživelo več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi, vendar s podpisom iste prevajalke – Alenke Bole Vrabec. Izšla je tudi njegova zbirka kratke proze iz leta 1992 Dvanajst potohodnikov v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica, dvanajst ohlapno povezanih zgodb, ki se odvijajo v Evropi, protagonisti pa so zelo različni Latinskoameričani.

 

Počivali niso niti pri Beletrini, kjer so izšla štiri dela. Seme smrti Dževada Karahasana v prevodu Jane Unuk predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika Omarja Hajama.

 

Knjiga Prišleki Lojzeta Kovačiča, ki velja za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja, je po letu 2007 doživela novi ponatis.

 

 

V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo se avtor Dušan Jovanović posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora.

 

Osrednja pripoved romana Lenarta Zajca Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme.

 

“Ključno vprašanje v knjigi je, čemu sploh služi sodobna slovenska kultura. Imamo nek kader politikov in menedžerjev, ki kulture ne poznajo in jih ta niti ne zanima, posledično pa se ta vodstveni kader ne zaveda, da je kultura glavno izložbeno okno Slovenije.” – Lenart Zajc

Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna ”elektronic-body” zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre. 23. oktobra je pri domači neodvisni založbi Moonlee Records izšel njen novi album Proti kapitulaciji. Na njem je Borghesia v zasedbi: Aldo Ivančič, Dario Seraval, Ivo Poderžaj, Irena Tomažin Zagoričnik, Jelena Rusjan, Andraž Mazi in Sašo Benko, uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Album Proti kapitulaciji bo Borghesia premierno koncertno predstavila danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.


18.08.2023

Priporočilo: Katarina Šeme

Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?


17.08.2023

Prostor: Arhitekti bi se morali bolj poglobljeno ukvarjati z globalnimi spremembami

Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.


16.08.2023

Zvezde s ceste: Aljaž Strmšek

Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.


15.08.2023

Mladi levi v znamenju kolektivnosti

Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.


14.08.2023

Kdo pravi, da je to dober film?

Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?


11.08.2023

Priporočilo: Marsel Gomboc

Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?


09.08.2023

Zvezde s ceste: Mihael Novak

Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.


08.08.2023

Je prihodnost filma v kinu ali na kavču?

Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?


11.08.2023

Hrvaška muzikologinja Helena Skljarov

Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Kompozicija združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentarnem sprehodu skozi našo prestolnico, ki mu med koncertom sledimo na video posnetku. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka.


03.08.2023

Prostor: Auerspergova železarna na Dvoru

Obnova nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru se končuje. Projekt so poimenovali Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. V dveh obnovljenih objektih bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke in turistično-informacijski center s predavalnico.


02.08.2023

Zvezde s ceste: Andrea Dilič - Mulo

Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Andrea Dilič - Mulo je ulični umetnik, tudi v Kopru.


01.08.2023

Lutkovna predstava Ostržek na turneji po Kanadi

Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.


31.07.2023

Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo

Pred nekaj dnevi je bil posnet prvi prizor filma z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Gre za celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, filmska zgodba pa se dogaja v vasici na prekmurskem podeželju v sedemdesetih letih.


27.07.2023

Festival Plavajoči grad

Plavajoči grad je festival mnogih in združenih umetnosti, ki se bodo ta konec tedna že 11. odvijale na Gradu Snežnik. Letošnji program tematsko temelji na običaju polhanja v Loški dolini, zato je geslo festivala Polhn grad – poimenovanje pa organizatorji interpretirajo tudi kot željo, da bi snežniški grad vsebine in obiskovalci polnili vse leto.


26.07.2023

Zvezde s ceste: Vincent de Lavenere

Predstavljamo francoskega cirkuškega umetnika Vincenta de Lavenérja, ki ni čisto navaden žongler. Njegove žogice ob metanju v zrak cingljajo, z njimi pa sestavlja različne melodije, tudi tiste zapletene najbolj znanih skladateljev. Žongliranje uči celo v turški cirkuški šoli. Veliko je na poti, a še ni obiskal vseh evropskih držav.


25.07.2023

Na ogled do zdaj neznana slika Kruha in iger Toneta Kralja

Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.


24.07.2023

Catalina Martin Chico

Njene fotozgodbe lahko zasledite v številnih francoskih in svetovnih medijih, od Le Monda, Der Spiegla do New York Timesa, v njih pa prepleta humanistično in dokumentarno fotografijo, pa tudi preiskovalno fotoreporterstvo. Catalina Martin Chico je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi World Press Photo za fotografijo pripadnikov teroristične organizacije FARC.


20.07.2023

Priporočilo: Gašper Krajnc

Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Je tudi samouk in Korošec, ki živi v Ljubljani. Lani je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije z naslovom Vaške ptice. Z zlatirepcem nagrajeni stripar vam v branje priporoča kaj drugega kot strip, seveda.


20.07.2023

Motovunski festival letos zadnjič na Motovunskem griču

Morda za koga novica, da bo letošnji Motovunski festival zadnjič gostoval na Motovunskem griču, ni prav dobra, a kot je na novinarski konferenci povedal direktor festivala Igor Mirković, se želijo z novo lokacijo vrniti k naravi in okolju, ki ni povezano z množicami turistov. 25. Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos torej še zadnjič na Motovunskem griču, in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo 26. julija za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.


19.07.2023

Zvezde s ceste: Ksenja Parhacka

Predstavljamo pevko in igralko Ksenjo Parhacko, ki je s svojo predstavo Najbolj nevarna žival na svetu navdušila ulično občinstvo v sklopu Festivala Ana Desetnica. Zase pravi, da je prava nomadka, iz Rusije se je namreč že v mladih letih preselila v Evropo, na festivalu v Ljubljani je zastopala Irsko, ta hip pa z možem živita v Barceloni.


Stran 7 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov