Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.
Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž
Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.
“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”
Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.
“Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”
Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.
“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”
Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.
“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”
Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.
Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž
Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.
“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”
Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.
“Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”
Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.
“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”
Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.
“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”
V svoji preteklosti Cukrarna ni bila pojem arhitekturne lepote, postaja pa zdaj konstrukcijska posebnost, ki bo mnogo več kot največji galerijski prostor pri nas.
Oddaja Prostor je po poletnem premoru zopet nazaj. Otvorili jo bomo z otvoritvijo stavbe, ki je v Ljubljani povezana z marsikatero zgodbo. Zgrajena je bila kot sladkorna rafinerija, kjer je zasopihal tudi prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije, pozneje so opečnati stavbi dozidali še stanovanjski del. Po velikem požaru je prostor služil kot tekstilna in nato kot tobačna tovarna. Simbolno identiteto Cukrarne, ki svoja vrata za obiskovalce slavnostno odpira 24. septembra, so pomembno zaznamovali književniki slovenske moderne. Sodoben razstavni prostor se tako ob bok postavlja ostalim svetovno znanim galerijam sodobne umetnosti. Cukrarno, ki je danes bela visoka impozantna stavba, na zelo poseben način simbolizira 366 oken. S pomočjo evropskih sredstev je to eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture, ki naj bi se vpela v svetovni umetniški sistem. Prenova je potekala po načrtih arhitekturnega biroja Spacelab.
Odrska postavitev Jančarjevega romana To noč sem jo videl je, kot so zapisali na spletnih straneh SNG Maribor, eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije in nastaja kot koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Premiera bo ta petek, 24. 9. 2021.
Tokratni namig bo zelo preprost, a se lahko izkaže za pravi izziv. Povedala nam ga bo nabiralka in zeliščarka s Kozjanskega Karmen Gajšek, ki se ukvarja s prepoznavanjem in predstavljanjem vsega užitnega okoli nas.
Nik Erik Neubauer je dokumentarni fotograf, ki je letos končal magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je prejemnik priznanj številnih mednarodnih natečajev, med drugim Brussels Street Photography Festival, Balkan Photo Awards in Rovinj Photodays. Izbran je bil tudi za t. i. masterclass dokumentarne fotografije agencije Noor in VII. V galeriji Fotografija je na ogled njegova razstava z naslovom Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat. Gre za večletni projekt, ki predstavlja izkušnjo življenja v južni Italiji.
Mesto kot prostor umetnosti je naslov sejma Vienna Contemporary 2020/21. K razstavljanju so povabili 20 galerij, od tega 3 slovenske. Med njimi je tudi Galerija Fotografija, ki jo vodi Barbara Čeferin. Na sejmu so se predstavili z dvema fotografoma: Borisom Gaberščikom in Lucijo Rosc.
Umetniški izdelki večmesečnega mednarodnega Festivala Kiblix so se poleti s spleta končno preselili v resnični prostor, v razstavišče Kibla Portal v Mariboru, 25. septembra se jim bodo pridružili novi. Skupinska razstava Virtualni svetovi danes je v Mariboru na ogled do konca novembra.
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Tokrat imamo za vas tehnološko priporočilo. Naša Odbita do bita je v peti sezoni gostila zanimive sogovornike, ki priporočajo tudi kakšno odbito poletno priporočilo. Jaka Kranjc je sicer sodelavec društva Ekologi brez meja, pa tudi računalniški inženir. Če ste razmišljali, da bi spremenili videz svojega brskalnika ali če sploh ne veste, kako se lahko tega lotite, bo tokratno priporočilo za vas.
Here (Tukaj), prelomni risoroman, je Richard McGuire, ilustrator in sodelavec revije New Yorker, napisal že leta 2014. Sedem let pozneje je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame pri založbi VigeVageKnjige izšel v slovenščini. Ustvarjalec animiranih filmov in ustanovitelj post-punkovske skupine Liquid Liquid je idejo o oknih, ki pripovedujejo zgodbo, dobil od prijatelja. Ta mu je predstavil, kako delujejo Microsoft Windowsi in zdelo se mu je, da lahko enak koncept prenese tudi v fizično knjigo. Odpravili se bomo na sprehod med indijanska ljudstva, ki so nekoč bivala točno na tem istem mestu, prav tako je v soseski bival Benjamin Franklin. Kako se lahko ob pomoči enega samega romana sprehodimo skozi več časovnih kapsul?
V repertoar sezone 2021/2022 so uvrstili 12 premiernih uprizoritev; pet na Velikem odru, štiri na Mali sceni in tri avtorske projekte igralcev.
Nina Zagoričnik z beneške Mostre v dialogu s kritikom Simonom Popokom.
S filmskim kritikom in umetniškim direktorjem ljubljanskega festivala Liffe Simonom Popkom o filmih, novih avtorjih, presežkih, o rdeči niti festivala in še o čem.
Hiša na hribu 2021 na sv. Marjeti nad Žlebami je osrednja razstava projekta V naročju kulturne in naravne dediščine, ki povezuje kulturno in naravno dediščino s sodobno umetnostjo. Na prehodu poletja v jesen so do 19. septembra na treh lokacijah sredi Polhograjskega hribovja na ogled dela več kot več kot 70 sodobnih umetnikov in umetnic iz desetih različnih držav.
Nina Zagoričnik se oglaša z beneške Mostre z gostom, ki je bil v najmlajši žiriji na svetu.
Nina Zagoričnik se oglaša s komentarjem z beneške Mostre.
18. festival Pranger se v Rogaški Slatini nadaljuje s kritiškimi razpravami ob izbrani poeziji, danes zvečer pa bodo podelili tudi Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko. Vse festivalske dogodke srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev lahko letos spremljamo tudi po spletnih portalih festivala Pranger (YouTube in Facebook). Za poletni čas pa nam je vodja in soustanoviteljica festivala Pranger – juristka, nemcistka, mednarodno priznana prevajalka - Urška P. Černe izbrala dve priporočili. Foto: Festival Pranger
Muzikal Wir sind das Volk – ein Musical aus Deutschland - je nov projekt skupine Laibach, ki temelji na besedilih Heinerja Müllerja in bo slovensko premiero doživel danes, 2. septembra, v Kinu Šiška v Ljubljani.
Neveljaven email naslov