Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.
Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž
Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.
“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”
Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.
“Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”
Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.
“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”
Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.
“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”
Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.
Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž
Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.
“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”
Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.
“Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”
Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.
“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”
Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.
“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”
Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.
Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo premiera gledališke predstave Zlata čeveljčka v režiji beograjske režiserke Anje Suša, režiser in fotograf Ven Jemeršić predstavlja svojo novo zbirko pesmi z naslovom Električni golaž, v Idriji se začne tridnevni festival eksperimentalne glasbe Šina fest.
V portoroškem Avditoriju se nocoj začne 17. edicija Festivala slovenskega filma. Letošnji program so sestavili Igor Prassel, vodja festivala, ter članici programskega odbora Bojana Bregar in Katja Čičigoj. V Mali galeriji v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo ob 20-ih odprli razstavo del fotografa Boruta Peterlina z naslovom ‘’Ostal si del te pokrajine, njenih lepot in bolečine’’. Novomeška založba Goga je dopoldne v Ljubljani predstavila tri nove izdaje slovenskih avtorjev: roman ''Sabina'' avtorja Tomaža Kosmača, roman ''Izbrisana'' avtorja Mihe Mazzinija in knjigo ''Pax Putina'' avtorja Andreja Stoparja.
Mini teater Ljubljana v novo gledališko sezono vstopa s premiero igre ''Na Noetovi barki ob osmih'' - predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. V letošnji sezoni pa Mini teater skupno pripravlja 7 premier, 3 za otroke in mladino, 4 pa so vključene v postdramski program. Prva premiera v novi sezoni v Mestnem gledališču Ptuj ''Fašenk!'' – avtorski projekt igralke Barbare Kukovec. Festival Maribor 2014.
Cirkus je...! je naslov 7. mednarodnega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf!, ki se danes začne v Ljubljani. Gre pravzaprav za drugi del festivala v organizaciji Zavoda Buffeto s podporniki, ki bo v naši prestolnici deset dni gostil umetnike iz različnih držav.
V tokratnih Kulturnicah se bomo posvetili razstavi Cerkev slovenskega jezika in predstavi Lov na podgane.
29. mednarodni literarni festival Vilenica uradno jutri odpira svoja vrata, drevi pa ga bodo uvedli literarni predvečeri. Programski dogodki festivala se bodo na različnih prizoriščih zvrstili do sobote. Mednarodni Ex-tempore Piran 2014 se bo končal v soboto. Ex-tempore keramike letos praznuje 15 let, slikarski Ex-tempore pa bo prihodnje leto obeležil pol stoletja.
Razstava Metulji iz Fukušime in knjiga o življenju Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa.
17. mednarodni festival mladih kultur Kunigunda v Velenju 12. festival Carniola v Kranju 15. Jazzinty v Novem mestu 17. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani
V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.
Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.
Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.
V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.
Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.
Z 12. Kantfestom se danes v Rušah začenja 15. festival Letni oder. S festivala pa v antikvariate. Če ste knjižni molji, ste zagotovo že kdaj pobrskali tudi med starimi knjigami v antikvariatu. V Sloveniji najdemo najmanj deset večjih antikvariatov, vedno več pa jih deluje tudi na spletu. Toda pravi zbiratelji in ljubitelji starih knjig pravijo, da ga ni čez obisk prodajalne, kjer diši po starem papirju.
''Kronika ptiča navijalca'' je delo japonskega pisatelja Harukija Murakamija, s katerim se je dokončno uveljavil na svetovnem zemljevidu romanopiscev. Galerija Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto predstavlja razstavo umetnice Nataše Skušek z naslovom ''Pravi moški''.
Neveljaven email naslov