Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.
Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž
Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.
“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”
Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.
“Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”
Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.
“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”
Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.
“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”
Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.
Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž
Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.
“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”
Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.
“Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”
Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.
“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”
Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.
“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”
Predstavili smo novosti Študentske založbe in se posvetili koncertu dueta Silence.
V ptujskem mestne gledališču bodo na oder postavili prvo premiero letos, Ljubezenske in šaljive zgodbe al fresco, v ptujskem mestem kinu pa film Izgubljen, da najden. V etnografskem muzeju pa so odprli razstavo Gandhi - Življenje v fotografijah.
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Operno baletno gledališče Verdi v Trstu je svojo novo sezono začelo z izvedbo enega temeljnih Verdijevih del. Ples v maskah minuli teden je bila velika uspešnica. Tržačani pogledujejo proti Sloveniji in si želijo ne le slovenskega občinstva, temveč tudi umetniškega sodelovanja s sorodnima ljubljansko in mariborsko hišo. S premiernim predvajanjem sedmih zvočnih umetniških del je spet začel oddajati Radio Cona. V razstavnem in raziskovalnem projektu »radioCona REuse CITY:REuseRADIO« bo na frekvenci 88,8 MHz in na spletu do 21. januarja predstavil dela domačih in tujih umetnikov. .Med njimi tudi kanadsko zvočno in radijsko umetnico Anno Friz z razstavo "City at night" v KC Tobačna 001.
Ob stoti obletnici rojstva pisatelja, pesnika, dramatika in esejista Vitomila Zupana je založba Mladinska knjiga predstavila monografijo "Vitomil Zupan: Važno je priti na grič". V januarju in februarju se bodo zvrstili še različni dogodki: Prešerno in vitalno v Konzorciju, ponatisi knig, razstava "Način biti: Stota obletnica rojstva Vitomila Zupana v NUK-u, tridnevni program izbranih filmov Vitomila Zupana v Slovenski Kinoteki.
Otprtje vitrine z literaturo o OI v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in utripajoče luči Flourescentnega Umwelta v Mariboru.
Premiere: "Nočni portir" v SNG Maribor; "Fiziki" v Mestnem gledališču ljubljanskem; "Dvorišče, Koli" v SSG Trst
Odprtje razstave Novi val: Pazite na otroke v galeriji P74, gostja : Tinkara Babič. In premiera komične opere Nikogaršnja hči /La Cecchina. O operi režiserka Yulia Roschina.
Dokumentarni film Zelena utopija v Kinodvoru, gosta režiserja in scenarista Marko Kumer - Murč in Urban Zorko. Razstava ReForma Društva oblikovalcev Slovenije v predverju Cankarjevega domu, gostja Danijela Grgič.
Praznovanje rojstnega dne Štefke Drolc v Kinoteki, ki ni samo gledališka, pač pa tudi izredna markantna filmska igralka.
Slovenska Kinoteka je novo leto začela z uverturo v veliko tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari.
V razstavnem prostoru VUD, blizu tržaške obale na ulici Via Diaz bodo med 17.01. in 8.02. na ogled unikatni leseni izdelki sedmih slovenkih avtorjev in skupin. Med avtorji, ki dodo svoje izdelke predstavili na razstavi Vezi, so tudi Dejan Pfeifer ter Klara Zalokar in Klemen Zupančič.
Serija fotografij Stanko, fotografa Hermana Čatra, prikazuje zgodbo o odmaknjenem življenju posebnega moža na slovenskem podeželju. Fotografska knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Neveljaven email naslov