Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Romani in zbrane zgodbe

19.12.2018

Nove knjižne izdaje: Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ; Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.

Nov avtorski roman in prevodna dela

Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …

Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.


Romani in zbrane zgodbe

19.12.2018

Nove knjižne izdaje: Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ; Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.

Nov avtorski roman in prevodna dela

Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …

Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.


22.09.2022

Prostor: Center koliščarjev na Igu

Na Igu je zrasel nov arheološki park, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki deluje kot muzej na prostem. Pri tem projektu je šest let intenzivno delalo pet sodelavcev z Inštituta za arheologijo, med njimi tudi Elena Leghissa.


20.09.2022

14. Sonica in razstava Max capacity – Mixed reviews

V Ljubljani se je danes z umetniškim programom začel letošnji mednarodni festival Sonica. Festival eksperimentalne elektronske glasbe in zvočnih umentnosti s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi oblikami, bo že štirinajstič pretresal sodobne smernice na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe. Na petih festivalskih prizoriščih v Ljubljani se bodo do sobote, 24. septembra, vrstili zvočni dogodki, instalacije, avdio-vizualni performansi, koncerti, DJ-seti in konferenca. Sodelovalo bo več kot 20 tujih in domačih umetnikov.


19.09.2022

V spomin Radku Poliču - Racu

S svojim velikanskim opusom se je zapisal med največje slovenske igralce. Nastopil je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih. Je neizbrisljivo vtkan v slovensko gledališko in filmsko krajino. Star je bil 80 let.


16.09.2022

Poletni namig: Nika Pengal

V današnjem poletnem namigu se bomo spomnili na čebele. Na letošnji svetovni dan čebel je pri nas namreč izšla knjiga Skrivnosti gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Avtorica te je Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka, ki je knjigo napisala skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom. In prav s čebelami bo povezan današnji knjižni namig Nike Pengal, ki je še vedno ena mlajših apiterapevtk pri nas.


15.09.2022

Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev

Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.


13.09.2022

Prevzetnost in pristranost narodne noše v Umetnostni galeriji Maribor

Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.


12.09.2022

Razstava o akademskem kiparju Ivanu Štreklju

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.


09.09.2022

Poletni namig: Andrej Šifrer

Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.


08.09.2022

Beneški filmski festival predstavlja filme, ki ne bodo le zapolnili kinodvorane po svetu, temveč tudi listo za oskarje

Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.


06.09.2022

Miran Zupanič: Sarajevo Safari

O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.


05.09.2022

Alamut, svetovna premiera projekta skupine Laibach

Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.


02.09.2022

Poletni namig: Tobias Putrih

Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?


01.09.2022

Prostor: Skriti kotički Benetk

Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.


01.09.2022

17. Front@

Mednarodni festival sodobnega plesa v Murski Soboti


31.08.2022

79. mednarodni filmski festival

Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?


31.08.2022

Festival sodobnega plesa Platforma

Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.


30.08.2022

8. Hiša na hribu in razstava 0.22

V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …


26.08.2022

Poletni namig: Hana Čeferin

Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.


25.08.2022

Prostor: Gozd kot preoblegan ekosistem

Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.


Stran 17 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov