Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Ameriški režiser Wes Anderson ima verjetno enega najbolj prepoznavnih slogov in načinov režiranja ter upovedovanja zgodb. Filmi so vedno polni detajlov, pastelnih barv, premišljeno izbrane glasbe, vse je zelo natančno dodelano. Če se nekateri drugi režiserji trudijo prikazati film kot nekaj resničnega, je pri Andersonu ravno nasprotno. Po dveh letih čakanja tudi Slovenijo dosegel njegov najnovejši film. Francoska depeša. Premierno bi moral biti prikazan na canskem festivalu leta 2020, vendar je bil zaradi pandemije prestavljen na leto pozneje. Wes Anderson si je dolgo želel posneti film o ameriški reviji New Yorker, prav tako pa je sanjal o francoskem filmu. Oboje je združil v Francoski depeši. Film so nekateri kritiki označili za ljubezensko pismo novinarjem. Ljubitelji njegovega sloga bodo zagotovo prišli na svoj račun, mogoče še preveč, saj pravijo, da je to najbolj andersonovski film do zdaj. Ana Šturm, odgovorna urednica Ekrana in soustvarjalka podkasta Filmflow: "Nor ritem, dogaja se veliko stvari, štiri zgodbe v enem filmu. Je pa treba Wesove filme gledati večkrat. Vsakič znova najdeš nove detajle."
Prva predstava med pandemijo, ki je bila predvajana po vsem svetu prek interneta in pred prazno dvorano, je bila opera Carmen Georgesa Bizeta. Eno od glavnih vlog je v berlinski operi pel mladi slovenski baritonist Jaka Mihelač, ki si je Berlin zaradi glasbe izbral za svoj drugi dom. Kako poteka življenje in delo med pandemijo, kaj pričakuje od leta 2022.
Prof. dr. Gregor Majdič je rektor ljubljanske univerze. In redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, ki se v svojih raziskavah med drugim ukvarja z razlikami v možganih med spoloma in dolgotrajnimi vplivi stresa na možgane; pa tudi z raziskovanjem matičnih celic in regenerativne medicine, predvsem z možnostjo uporabe za zdravljenje pri živalih. Poleg znanstvenega dela so njegova strast tudi popotovanja in pisanje - znanstvenih člankov in knjig.
Po poteh slovenjgraških baročnih slikarjev Straussov vodi nova občasna razstava Strauss Pinxit v Koroškem pokrajinskem muzeju. Predstavlja življenje in delo Janeza Andreja Straussa, Janeza Straussa in Franca Mihaela Straussa, slikarjev in nekdanjih dejavnih meščanov. Razstava med drugim vključuje tudi prispevek umetnostnozgodovinske stroke, ki je z raziskovanjem to slovenjgraško družino umestila ob bok osrednjim baročnim slikarjem pri nas.
Esad Babačič je poet, pisec, pevec pri punk skupini Via Ofenziva, košarkar in proletarec. Je avtor številnih pesniških zbirk, zadnja med njimi je “Zamenite mi glavo, antologija slovenske punk poezije.”
Razstavo Eve Šuster z naslovom "Saba, porota je iluzija časa" si lahko v Bežigrajski galeriji 1 ogledate do 6. januarja. Bežigrajska galerija še danes in jutri na svojem YouTube kanalu predstavlja dogodka glasbeno-video festivala Ozvočenje 19. Leto 2021 pa bodo zaokrožili s pregledno razstavo ob 45-letnici Bežigrajske galerije, ki je posvečena enemu najpomembnejših in inovativnih umetnikov slovenske umetnosti 20. stoletja. Pregledno razstavo slik Marka Šuštaršiča "Od pokrajin do pokrajin" bodo v Bežigrajski galeriji 2 odprli 30. decembra.
Galeriji Hermana Pečariča v Piranu je na ogled razstava Miha Maleš: Piranska leta, 1955–1980. Barvite monotipije, gravure in fotografije, ki jih je Maleš ustvaril v Piranu pred pol stoletja, predstavljajo tedanje življenje v mestu in so prvič na ogled na razstavi v piranski galeriji. Festival Ozvočenje 19 s koncerti avtorske glasbe nadaljuje 44-letno tradicijo Bežigrajske galerije v Ljubljani.
Kaj v branje priporoča Mohor Demšar doktor filozofije, učitelj na waldorfski osnovni šoli, pesnik za otroke in zbiralec igrač, ki so mu bile vedno blizu. Njegov oče je bil mizar in že kot študenta ga je kakšen kos lesa, ki je ostal kje v delavnici, pritegnil, da je najprej tudi sam izdeloval lesene igrače, pozneje pa jih je začel zbirati. Del njegove zbirke lesenih igrač, si lahko do 15. januarja prihodnje leto ogledate v Domžalah, na Menačenkovi domačiji.
Marlenka Stupica, njena hči Marija Lucija in Marlenkina vnukinja Hana so z izvirnimi, likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Dokumentarec o pravljičarkah treh generacij je pripravila Majda Širca.
V Mestni galeriji Nova Gorica letošnjo razstavno sezono zaključujejo z razstavo skulptur Ivana Skubina. Umetnik, rojen leta 1946 v Goriških brdih, ustvarja v glini, ki mu je omogočila vstop v svetove, v katerih se je ustvarjalni naboj, ki ga je začutil že v mladih letih in ga je sprva gnal v pisateljevanje, lahko izrazil. V petindvajsetih letih delovanja na področju keramike je imel Skubin nad sto petdeset samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Srbiji, Nemčiji, Španiji, Franciji, na Portugalskem, Madžarskem in Kitajskem.
V Drami SNG Maribor bo premierno na ogled komična drama Snežinka sodobnega angleškega dramatika Mika Bartletta v režiji Jureta Novaka. Predstava z značilnim angleškim humorjem v interpretaciji mariborskih igralcev razkriva razkorak v političnih prepričanjih in spopad generacij v sodobni družbi. (Foto: Peter Giodani / SNG Maribor) Srebrno zlato je naslov projekta, v katerem se srečuje več plesnih generacij. Premieri uprizoritve v produkciji Nomad Dance Academy Slovenija bosta v Novi pošti v Robbovi ulici 15 v Ljubljani.
Toliko kot človeštvo je stara tudi igra, prav tako igrače. Marsikatera je vsaj v osnovni ideji ostala nespremenjena vse do danes. Razlike so le v materialih in tehniki izdelave. Prve so bile izdelane iz kamna, kosti ali lesa, torej tistega, kar je bilo na voljo. V Domžalah, na Menačenkovi domačiji, si lahko ogledate razstavo, ki prikazuje, kako so se lesene igrače sčasoma spreminjale. Imetnik zbirke je Mohor Demšar, doktor filozofije, učitelj na osnovni šoli, pesnik za otroke in zbiralec igrač, ki so mu bile od nekdaj blizu. Njegov oče je bil mizar in že kot študenta ga je kakšen kos lesa, ki je ostal kje v delavnici, pritegnil k temu, da je najprej tudi sam izdeloval lesene igrače, pozneje pa jih je začel zbirati. Danes njegova zbirka obsega lesene igrače skoraj z vsega sveta.
Pavle Učakar je dolgoletni likovni urednik pri Mladinski knjigi, na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu prejemnik Schwentnerjeve nagrade, ki jo Zbornica založnikov in knjigotržcev podeljuje za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. V 40-letni karieri je uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, odkrival mlade ilustratorje ter jim pomagal pri promociji knjižnih izdaj. Njegovo priporočilo pa je povezano s poezijo, ki boža dušo.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila iz ljubljanskih Križank, kjer že stoji konstrukcija za novo streho nad poletnim gledališčem, ki jo je pred petimi leti uničil aprilski sneg. V legendarni in akustični amfiteater se bodo vrnile številne prireditve, tudi poletni Festival Ljubljana, ki je vmes dobil novo prizorišče na Kongresnem trgu. Prostor, kjer stoji poletno gledališče Križank je iz nekdanjega samostanskega vrta zasnoval arhitekt Anton Bitenc, Plečnikov učenec in kasneje njegov asistent, ki je mojstru risal načrte za Križanke. Nekdanjo streho je leta 1965 zasnoval gradbeni inženir Miloš Marinček in prav te premične strehe, se ni dalo več rekonstruirati. Vzrokov je več. O tem z gostom, arhitektom Petrom Gabrijelčičem, avtorjem nove strehe.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj se na likovno-pesniški razstavi Čas pozabe predstavljajo trije prekmurski ustvarjalci in Prešernovi nagrajenci: likovni umetnik Aleksander Červek ter literata Feri Lainšček in Milan Vincetič. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava Ludvik Pandur: retrospektiva. Obsežen umetniški opus priznanega umetnika in nekdanjega profesorja na mariborski Pedagoški fakulteti Ludvika Pandurja je predstavljen z izborom 150-ih del, nastalih v petih desetletjih, na ogled pa so tudi slike iz najnovejšega cikla Prehajanja, umetnikovega odziva na aktualno družbeno dogajanje.
"Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal na vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih mož. Čudni glasovi so bobneli, kakor če trkaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najvišje smreke." Tako je o velikanih na Gorjancih v svojih bajkah in povestih zapisal pisatelj in zgodovinar Janez Trdina. Te je že v otroških letih rad prebiral dr. Borut Križ, danes arheolog in kustos v Dolenjskem muzeju. Kot pravi, so raziskave arheoloških najdb zadnjih let pokazale, da lahko iz teh bajk izluščimo kar nekaj resnice. Trdina je namreč zbral stoletno ljudsko pripoved, ki se je prenašala z ustnim izročilom vse od pripovedi prvih slovanskih priseljencev na to območje. Ti so kot prišleki prišli v stik z ljudmi, ki so živeli na Gorjancih v takrat kar petih naseljih: Zidani gaber, Gradec nad Mihovim, Trnišča, Kozji hrbet in Prag. In prav življenju teh ljudi, ki so se z ravnin umaknili na hribovite Gorjance v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev med 3. in 6. stoletjem, med zatonom antike in prihodom Slovanov, je namenjena razstava v Dolenjskem muzeju v Novem mestu z naslovom Gorjanci med Rimom in Bizancem.
December je in december je tudi mesec, ko v Galeriji Vodnikove domačije zaživi Decembrski sejem ilustracije. Ta na ogled in v nakup prinaša najboljše, kar ta hip ponuja slovenska ilustracija. Sejem, ki letos poteka tako na spletu kot v galeriji, je zaživel v sredo in s to temo je povezano tudi priporočilo, ki nam ga je povedala Maša P. Žmitek, vodja Galerije Vodnikove domačije Šiška in ilustratorka.
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado Piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gelle´rt v Budimpešti, mednarodni priznanji Piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
Na novem odru slovitega državnega akademskega gledališča Bolšoj v Moskvi bo premiera baleta v dveh dejanjih Mojster in Margareta v koreografiji umetniškega vodja Baleta SNG-ja Maribor Edwarda Cluga. Do 5. decembra se bodo zvrstile še štiri ponovitve.
Sociologinja in antropologinja Nika Kovač, tudi gonilna sila Inštituta 8. marec, je izdala novo knjigo z naslovom Pisma tebi. Pravi, da se je izida knjige nekoliko bala, saj v njej piše o tem, kar se ji dogaja in kaj se ji je dogajalo v preteklosti. Namen izdaje je odgovarjati na vprašanja, ki odzvanjajo v glavah vseh nas, odgovori pa so - bodimo pridni, potrudimo se, moramo skrbeti zase. Ona v te zdravoraumske resnice ne verjame in v knjigi skuša pokazati drugo plat. Po Pogumnih puncah, njenem prvencu, v katerem opisuje domače in svetovne pionirke in pogumnice, je v tej zadnji knjigi pogumna punca prav Nika Kovač. Ob njenem kratkem obisku v Sloveniji, saj Nika letos študira v New Yorku, jo je pred mikrofon ujela Maja Stepančič.
Neveljaven email naslov