Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven.
''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.
Ljubljanske ulice, Jaz sam, Resnica ima tvoje oči, Vija vaja ven ... Prisotnost svetlobe
Mariborska založba Litera je v zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida izdala štiri romane.
Ljubljanske ulice je naslov novega dela pesnika, pisatelja, prevajalca, scenarista, urednika in publicista Jurija Hudolina. Vsestranski ustvarjalec v novem romanu pripoveduje osebno zgodbo, povezano z Ljubljano in njenimi ulicami.
Avtor odmevnega prvenca Starec in jaz, nominiranega za nagrado kresnik, Sarival Sosič, je svoje novo delo naslovil Jaz sam. Naslov Jaz sam nas poveže s prvim romanom Starec in jaz (2017). Jaz sam se ukvarja z otroštvom do starca, Starec in jaz pa v dečkovo samoto mladosti spusti starca, pravega prijatelja, učitelja in glasbenika.
Samo Rugelj, urednik, založnik, publicist in pisatelj, se je v svojih dozdajšnjih knjigah, nazadnje v lani izdanih Triglavskih poteh, po večini posvečal izpovedni temi in žanru stvarne literature, mejo fikcije pa je začel prestopati v knjigi Na dolge proge. Njegov prvi leposlovni roman ima naslov Resnica ima tvoje oči. z zgodbo še vedno vitalnega elektroinženirja Mihe Premrla, ki umirjeno živi z svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, in ki se mu se ob koncu koledarskega leta približuje delovna upokojitev …
Vija vaja ven je naslov romanesknega prvenca Jedrt Lapuh Maležič. Po dveh zbirkah kratkih zgodb nas njen roman popelje na pot duhovnosti in razsvetljenstva in nato njunega širjenja … z junakinjo, ki najprej odide v Indijo.
Ptujska mestna galerija gosti prvo izmed letošnjih razstav. Tokrat so na ogled postavili dela italijanskih fotografov – Stefana in Elia Ciola. Oče in sin v dveh samostojnih razstavah prikazujeta svoj lasten odnos do svetlobe, senc in različnih krajev. Iz tega izvira tudi naslov razstave: Prisotnost svetlobe.
Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven.
''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.
Ljubljanske ulice, Jaz sam, Resnica ima tvoje oči, Vija vaja ven ... Prisotnost svetlobe
Mariborska založba Litera je v zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida izdala štiri romane.
Ljubljanske ulice je naslov novega dela pesnika, pisatelja, prevajalca, scenarista, urednika in publicista Jurija Hudolina. Vsestranski ustvarjalec v novem romanu pripoveduje osebno zgodbo, povezano z Ljubljano in njenimi ulicami.
Avtor odmevnega prvenca Starec in jaz, nominiranega za nagrado kresnik, Sarival Sosič, je svoje novo delo naslovil Jaz sam. Naslov Jaz sam nas poveže s prvim romanom Starec in jaz (2017). Jaz sam se ukvarja z otroštvom do starca, Starec in jaz pa v dečkovo samoto mladosti spusti starca, pravega prijatelja, učitelja in glasbenika.
Samo Rugelj, urednik, založnik, publicist in pisatelj, se je v svojih dozdajšnjih knjigah, nazadnje v lani izdanih Triglavskih poteh, po večini posvečal izpovedni temi in žanru stvarne literature, mejo fikcije pa je začel prestopati v knjigi Na dolge proge. Njegov prvi leposlovni roman ima naslov Resnica ima tvoje oči. z zgodbo še vedno vitalnega elektroinženirja Mihe Premrla, ki umirjeno živi z svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, in ki se mu se ob koncu koledarskega leta približuje delovna upokojitev …
Vija vaja ven je naslov romanesknega prvenca Jedrt Lapuh Maležič. Po dveh zbirkah kratkih zgodb nas njen roman popelje na pot duhovnosti in razsvetljenstva in nato njunega širjenja … z junakinjo, ki najprej odide v Indijo.
Ptujska mestna galerija gosti prvo izmed letošnjih razstav. Tokrat so na ogled postavili dela italijanskih fotografov – Stefana in Elia Ciola. Oče in sin v dveh samostojnih razstavah prikazujeta svoj lasten odnos do svetlobe, senc in različnih krajev. Iz tega izvira tudi naslov razstave: Prisotnost svetlobe.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar je dober primer tega. Z njim smo se na Frankfurtskem knjižnem sejmu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku v svetu, pa tudi o govoru Slavoja Žižka.
Se spomnite, kaj vse ste danes prebrali? Ali v časopisu ali na družbenih omrežjih beremo in sprejemamo na tisoče informacije vsak dan, vprašanje pa je – kako beremo? Največrat gre za hitro in površinsko branje, vendar ko pride do knjig ali preostalih daljših, kompleksnejših besedil, nam hitro pade zbranost, branje pa postane prej muka kot užitek.
Leto 2023 zaznamujejo kar tri za mestni kino Kinodvor v Ljubljani pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica Javnega zavoda Kinodvor.
Leto 2023 je razglašeno tudi za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO potekajo intenzivne priprave za otvoritev razstave o njegovih ključnih delih. Kdo je bil v bistvu Edvard Ravnikar kot arhitekt, filozof, umetnik in pedagog?
Kruh ima na Slovenskem bogato kulturno dediščino in znanje. Pisni viri ga omenjajo v drugi polovici 9. in v prvi polovici 13. stoletja, sama beseda kruh pa je bila prvič zapisana sredi 16. stoletja, je v novi obsežni monografiji o dediščini kruha zapisal etnolog doktor Janez Bogataj. Ob branju knjige, ki je izšla pri založbi Hart z naslovom Dober kot kruh, spoznamo krušne posebnosti in različnosti na Slovenskem, vrste kruha ter šege in poklice, povezane z njim. Na primer, posebna poklicna skupina so bili nekdaj prestarji, ki so doma kuhali in pekli sladke in slane preste in jih nosili na prodaj po hišah. Janez Bogataj pa je v knjigo vključil tudi krušni slovar in kot pravi sam, zapečene ljudske modrosti.
V slovenske kinematografe prihaja celovečerni mladinski film Šepet metulja. Pred premiero smo se o sporočilu filma, izzivih med snemanjem in najlepših trenutkih ustvarjanja pogovarjali z režiserjem Alenom Pavšarjem, igralcema Laro Kolar in Elyesom Sambo ter glavnim igralcem Alijem Ogrizkom. Ali Ogrizek je 16-letni dijak z avtizmom, ki se je v igralski vlogi preizkusil prvič.
V Avditoriju se odvija glavnina festivalskega dogajanja. Nina Zagoričnik v pogovoru s producentko filma Šterkijada Petro Vidmar ter režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, tokrat v vlogi programskega vodje izobraževalnega programa festivala za razvoj celovečernega in dokumentarnega filma.
Kdo sestavlja mlad kvartet dveh violin, flavte in klavirja Con Anima? Akademsko izobražene glasbenice, flavtistka Špela Flajšker, violinistki Sandi Baitokova in Katja Dadič, ter pianistka Vita Kovše. Nekonvencionalna zasedba je nastala na pobudo profesorja na Akademiji za glasbo. Pogovarjamo se o odnosu ljudi do klasične glasbe, zanimivih odrskih in zaodrskih zgodbah, udeležimo se celo ene izmed njihovih jutranjih vaj.
V Portoroškem avditoriju se začenja 26. festival slovenskega filma. Otvoritveni film je Šterkijada, režiserja in scenarista Igorja Šterka, ki se med 15. celovečerci poteguje za nagrado vesna. Letos je prijavljenih 135 filmov različnih dolžin in žanrov, na festivalu jih bodo zavrteli 94, v tekmovalnem programu pa 53.
Odprte hiše Slovenije (OHS) je slovenski arhitekturni festival, ki javnosti omogoči brezplačen ogled notranjosti javnih in zasebnih zgradb.
Po nesreči, ki se je aprila 1986 zgodila v jedrski elektrarni Černobil, je s Sovjetsko zvezo takrat politično tesno povezana Kuba tja poslala svoje zdravnike. Ugotovili so, da je zaradi radioaktivnega sevanja močno narasla pojavnost rakavih obolenj pri otrocih. Ponudili so jim zdravstveno oskrbo v toplem kubanskem podnebju. Prve otroke so sprejeli marca leta 1990, do konca programa leta 2011 pa so jih oskrbeli 26.000.
Režiser predstave Janez Pipan meni, da je Dominik Smole napisal pesniško dramo v visokem pesniškem jeziku, jeziku filozofskih idej, metafor, simbolov ter bolj ali manj skritih sporočil. "Ena od ključnih stvari je branje Antigone kot pripovedi in ne situacijske drame, kot je bila napisana. Dominik Smole je to zgodbo umestil v značilen in zelo jasno prepoznaven slovenski duhovni in zgodovinski kontekst. Gre za to, kako je z Antigono pod Slovenci. Namreč, ozadje igre je zgodovinsko dogajanje v Sloveniji po koncu vojne, pravijo, da državljanske vojne, od leta 1945 naprej."
V galeriji DESSA, prvi arhitekturni galeriji v Sloveniji, je na ogled razstava 'Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture', ki prevprašuje arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta.
Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'.
Vsaj sedem premier se nam obeta v gledališki sezoni 2023/24 v SNG Drama v Ljubljani. Od klasik do domačih, krstnih uprizoritev. Program je v celoti pripravila ravnateljica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel. Deset uprizoritev, šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami bo na ta ali oni način, pravi ravnateljica, odsevalo današnji čas.
Kako napredujejo dela arheološkega izkopavanja na Igriški ulici v Ljubljani, pred prenovo SNG Drama? Sogovornici: - Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije - Maja Lavrič, odgovorna vodja izkopavanj na terenu Drame
V tokratnih Kulturnicah izpostavljamo slovenski prevod Psihologije totalitarizma. Kakšno vlogo imajo v totalitarizmu narcisoidnost, strah in objekt tesnobnosti?
September je tudi mesec s premierami v novo gledališko sezono. Na prvi tiskovni konferenci Mestnega gledališča ljubljanskega je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, skupaj z režiserji, predstavila vseh dvanajst uprizoritev nove gledališke sezone, med katerimi je šest prvih slovenskih uprizoritev ali celo krstnih. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči. Predstava Pohorski bataljon z Mestnim gledališčem Ptuj, uprizoritev Bodočnost pa z Beograjskim dramskim gledališčem.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.
Filmski festival v Benetkah je v razmahu. Zvrstilo se je že nekaj premier, zaradi stavke igralcev in scenaristov v Hollywoodu pa kar nekaj igralcev ni prišlo na premiere filmov, v katerih igrajo. Med njimi je tudi nemško-irski igralec Michael Fassbender, ki v filmu Davida Fincherja The Killer (Ubijalec) igra hladnokrvnega morilca. Sicer pa letos za zlatega leva tekmuje 23 filmov.
Neveljaven email naslov