Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z delavnicami in koncertom Big Banda RTV Slovenija, treh tenorjev in posebnega gosta ameriškega bobnarja Jeffa ''Taina'' Wattsa se je včeraj v Velenju začela letošnja, četrta Kreativna Jazz Klinika. Z močno mednarodno udeležbo mentorjev jo je znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl. Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12ih evropskih držav.
V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočem prostoru Kapsula so trenutno na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.
Do 23. februarja se bodo na različnih prizoriščih v Velenju zvrstili predavanja in vaje z izjemnimi džezovskimi glasbeniki in pedagogi, v popoldanskih in večernih urah pa tudi koncerti
Kreativna Jazz Klinika je v Velenju prvič potekala leta 2000 pod umetniškim vodstvom legendarnega džezovskega vibrafonista Boška Petrovića, letos pa jo je z močno mednarodno udeležbo mentorjev znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl.
Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12 evropskih držav. Izjemni džezovski glasbeniki in pedagogi bodo svoje znanje in izkušnje delili na delavnicah, predavanjih in individualnih urah. Z udeleženci pa bodo v popoldanskih in večernih urah nastopili tudi na koncertih in jam sessionih, ki se bodo do 23. februarja zvrstili na različnih prizoriščih v Velenju.
V okviru Kreativne Jazz Klinike Velenje bo danes ob 20.30 v Max klubu nastopil Jeff Tain Watts s prijatelji – z zasedbo, ki jo sestavljajo: saksofonistka Melissa Aldana, trobentač Peter Evans, saksofonist Jure Pukl, vibrafonist in pianist Joel Ross, pianist Danny Grisset, basist Joe Sanders.
V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočemu prostoru Kapsula so ta hip na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.
Z delavnicami in koncertom Big Banda RTV Slovenija, treh tenorjev in posebnega gosta ameriškega bobnarja Jeffa ''Taina'' Wattsa se je včeraj v Velenju začela letošnja, četrta Kreativna Jazz Klinika. Z močno mednarodno udeležbo mentorjev jo je znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl. Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12ih evropskih držav.
V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočem prostoru Kapsula so trenutno na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.
Do 23. februarja se bodo na različnih prizoriščih v Velenju zvrstili predavanja in vaje z izjemnimi džezovskimi glasbeniki in pedagogi, v popoldanskih in večernih urah pa tudi koncerti
Kreativna Jazz Klinika je v Velenju prvič potekala leta 2000 pod umetniškim vodstvom legendarnega džezovskega vibrafonista Boška Petrovića, letos pa jo je z močno mednarodno udeležbo mentorjev znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl.
Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12 evropskih držav. Izjemni džezovski glasbeniki in pedagogi bodo svoje znanje in izkušnje delili na delavnicah, predavanjih in individualnih urah. Z udeleženci pa bodo v popoldanskih in večernih urah nastopili tudi na koncertih in jam sessionih, ki se bodo do 23. februarja zvrstili na različnih prizoriščih v Velenju.
V okviru Kreativne Jazz Klinike Velenje bo danes ob 20.30 v Max klubu nastopil Jeff Tain Watts s prijatelji – z zasedbo, ki jo sestavljajo: saksofonistka Melissa Aldana, trobentač Peter Evans, saksofonist Jure Pukl, vibrafonist in pianist Joel Ross, pianist Danny Grisset, basist Joe Sanders.
V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočemu prostoru Kapsula so ta hip na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.
V Ljubljani se je začel 25. mednarodni feministični in kvir festival Rdeče Zore. Na različnih lokacijah po Ljubljani in v Mariboru bodo do 10. marca na ogled performensi, koncerti, razstave in filmi, ki opozarjajo na zgrešene reprezentacije in nevidnost žensk, kvir, nebinarnih in trans oseb, ne le v družbi, temveč tudi znotraj kulturne industrije. Pogovarjali smo se z organizatorko Sašo Nemec, med drugim tudi o izvoru imena 'Rdeča Zora'.
Z literarnim večerom, na katerem je gostoval španski avtor Pol Guasch se je včeraj začel letošnji festival Fabula. Naš največji praznik literature je uvedel že dogodek Fabula pred Fabulo, na katerem je bil gost, sicer le na daljavo, najbolj prevajan sodobni romunski pisatelj Mircea Cartarescu, ki je v pogovoru omenil, kako pomembno je humorno in sanjavo dojemanje sveta.
Rachel Bright je angleška pisateljica, pesnica in ilustratorka otroških knjig. Slovenska založba Morfen je izdala osem njenih zgodb, ki jih je ilustriral angleški ilustrator Jim Field, v slovenščino pa jih je s polno mero rim, ritma in humorja odlično prevedel Milan Dekleva. Pravljice Rachel Bright so otrokom celega sveta predstavljene tudi v animiranih televizijskih serijah. Med prestižnimi nagradami je popularna avtorica prejela tudi knjižnega oskarja.
Suzana Brborović si je že od nekdaj želela postati umetnica. Z večkrat nagrajeno akademsko se pogovarjamo o pomenu umetnosti v Sloveniji in Nemčiji, kjer je do nedavnega živela, o posebnem ustvarjalnem procesu, pri katerem ji občasno pomaga tudi enoletni sin, in želji, da ustvarja slike, ki so privlačne za misel in oko.
Knežje mesto je te dni središče gledališkega dogajanja. Žarometi 32. Dnevov komedije so uperjeni v osem tekmovalnih in štiri spremljevalne predstave, pa tudi v okrogle mize in delavnice. Svojo vlogo imajo tudi gledalci, ki izbirajo komedijantko ali komedijanta večera in najboljšo komedijo festivala. Vse naštete povezujejo komedija, novo vpraševanje o žanru v slovenskem prostoru in nastavljanje zrcala naši realnosti.
18. Festival gorniškega filma bo od 12. do 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju tudi letos predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Ogledamo si lahko 35 filmov: osem alpinističnih ter po devet v kategorijah plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Festival se bo začel s premiero slovenskega filma Viharnik z roba, prinaša pa tudi fotografsko razstavo direktorja festivala Silva Kara: Od lesenega do zlatega cepina.
Je pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Prevaja iz francoščine in arabščine. Je prejemnica nagrade Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca. Njen prvenec Kozjeglavka, zbirka kratkih zgodb, je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za najboljši literarni prvenec.
Je pisateljica, prevajalka in urednica. Po zadnji odmevni knjigi Zakaj ne pišem snuje nov roman, nedavno je prispevala spremno besedo k sveže prevedenemu delu Éduarda Louisa Boji in preobrazbe neke ženske, ki je izšlo pri založbi *cf. Od leta 2020 ureja spletni portal Disenz.
Pesnica, skladateljica, performerka in doktorica sociologoje je avtorica sedmih knjig, radijskih oddaj in radijske igre. Je prejemnica dveh nagrad vitez poezije, Zupančičeve ter Jenkove nagrade. V knjigi Kako zveni oblast? preučuje zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju. Njena zadnja pesniška zbirka nosi naslov Ampak kdo?
Pisateljica, prevajalka in novinarka je lani izdala svoj prvenec Težka voda, ki je bil nagrajen na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. Leta 2018 je izšel njen prevod kratkoprozne zbirke Priročnik za čistilke Lucie Berlin.
Je pesnica in kritičarka, nova predsednica društva LUD Literatura ter urednica zbirke Prišleki, ki išče nova imena in objavlja knjižne prvence. Leta 2020 je prejela Stritarjevo nagrado za literarne kritike.
Pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka je izdala že šest romanov ter zbirko kratkih zgodb. Že njen prvenec Koža iz bombaža (2007) je bil nagrajen na Slovenskem knjižnem sejmu, njen tretji roman Sušna doba (2013) pa je dobil nagrado Evropske unije za literaturo. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje.
Pisateljica, prevajalka, kolumnistka in avtorica sedmih knjig nas je najprej navdušila z zbirko kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki. Njen najnovejši roman z naslovom Čmrljev žleb je zanimiv žanrski hibrid družinske sage in kriminalke, ki se dogaja v idilični gorski vasici Strmčnik.
Dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, operni režiser in profesor operne igre je za svoj obsežni opus na področju opere in baleta prejel že več nagrad in priznanj, letos tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Po petmesečnem premoru Radia GA-GA se oddaja z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Tovrstna radijska satira, ki nastavlja ogledalo družbi in politiki, je bila še nedavno tega za prenekaterega poslušalca obvezen poudarek tedna.
Filmska teoretičarka in publicistka ter kuratorka klasičnih filmov na Televiziji Slovenija Ivana Novak je med pandemijo, ko se je zdelo, da se svet zna ustaviti, začela ustvarjati glasbo Oblik duha. Uglasbila je nekaj pesniških oblik, ki jih je v knjigi Oblike duha zbral in analiziral njen oče, pesnik in prevajalec Boris A. Novak. V njegovi izjemni zbirki z ilustracijami Marjana Mančka, ki je izšla leta 2016, najdemo več kot dvesto verzov sveta in v vsakem je napisal pesem, v kateri oživijo pesniške in glasbene figure – rime, ritem, zvok, tišina ... Ivana Novak pa je po besedilih uglasbila in zapela 9 pesmi, ki so na zgoščenki izšle pri Mladinski knjigi.
Za obsesivno-kompulzivno motnjo, ki se razvije pri približno dveh odstotkih ljudi, so značilne prisilne misli, torej obsesije, in/ali prisilna dejanja, kompulzije, ki prinesejo začasno olajšanje. Med pogostimi simptomi so na primer pretiran strah pred okužbami, pred raznimi odločitvami in napakami, težnja po nenehnem urejanju in preverjanju bodisi predmetov ali odnosov, hoja po točno določeni poti, misli o poškodovanju. A to je le nekaj primerov, saj je obsesivno-kompulzivna motnja zapleten pojav, ki se globoko zažre v življenje. V današnji vse bolj tesnobni družbi se zastavlja vprašanje, kako se o teh stiskah pogovarjati? Morda lahko pot do tega lahko tudi ogled dveh povezanih razstav akademskega slikarja Jake Vatovca z naslovom False Magic v galerijah Škuc in Alkatraz v Ljubljani. Razstavi združujeta medijsko zelo raznoliko produkcijo od svetlobnih učinkov, kratkih videoprodukcij in slikarskih del in tako ponujata subtilen in osebni izraz avtorjevega soočanja s to motnjo
Festival je posvečen kinematografiji Srednje in Vzhodne Evrope. Promovira kinematografijo držav, ki so manj znane ali celo neznane italijanskemu občinstvu, na njem pa tradicionalno sodelujejo tudi slovenski ustvarjalci. Letos s kar tremi celovečerci, dvema kratkometražcema ter animiranim projektom v razvoju.
Neposredno javljanje iz Trsta, kjer poteka 35. mednarodni tržaški filmski festival srednje in vzhodnoevropskega filma, ki je že tradicionalno namenjen tudi slovenskemu filmu. Ob 35-letnici festivala je prav na današnji dan organizirano srečanje Slovenija/Italija – brezmejno filmsko sodelovanje. Slovenski filmski center ga bo organiziral v sodelovanju z GO!2025 Nova Gorica in Gorica, Evropska prestolnica kulture.
Neveljaven email naslov