Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nov izdaje del domačih avtorjev in nov odmerek svetovnega branja
Svojevrstna avtobiografska čitanka Obraz sežganega Vitomila Zupana je izbor iz romanov Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro in Levitan.
Romaneskni prvenec Vsi moji grehi Feliksa Plohla ni pretresljiv samo zaradi avtorjevega brutalno realističnega prikazovanja najbolj marginalnih plati življenja, predvsem v vojnih razmerah v Bosni in v okolju družbenega dna v sicer bleščečem Hollywoodu, temveč tudi ali predvsem zaradi načina in jezika, ki ga pri tem uporablja. Avtor se je med prestajanjem zaporne kazni na Dobu pridružil programu Vključujemo in aktiviramo! Javne agencije za knjigo, ki je namenjen ranljivim družbenim skupinam, tudi zapornikom.
Novi paket založbe Beletrina pa vsebuje še pesniško zgodovino evropske filozofije Od Talesa do tebe avtorja Gorazda Kocijančiča. Prevajalec, pesnik in filozof skozi poezijo vzpostavlja dialog s filozofi, vendar ne sam, neposredno z vsakim od njih, temveč skozi ljudi iz njihovega časa. Knjigo je uredila Špela Pavlič.
‘Gouncourtova nagrada po izboru študentov’ je projekt, ki ga v Sloveniji organizira Francoski inštitut. Med Gouncourtovimi nominiranci za leto 2017 so slovenski študenti prvo mesto dodelili romanu Bakhita Véronique Olmi. Avtorica je priznana francoska pisateljica, scenaristka, dramaturginja in igralka. Njena dela so prevedena v več kot 20 jezikov. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga je izšla njena Bakhita. Avtoričin 13i roman pripoveduje o trnovi poti afriške deklice od suženjstva do redovništva. V slovenščino ga je prevedla Janina Kos.
Druga nova izdaja iste zbirke Roman je nemška ljubezenska in družinska zgodba O koncu žalosti. Zanjo je pisatelj Benedict Wells leta 2016 prejel evropsko nagrado za književnost. Roman o otrocih, ki se po smrti staršev soočijo s preživetjem, je 4i Wellsov roman. Osrednje vprašanje romana po oceni prevajalke Neže Božič je, kaj je tisto, kar določa naša življenja, koliko je pri tem naključij in koliko lastnih izbir ter koliko nas določa preteklost.
Po prvencu Everything I never told you (Vse, česar vam nisem nikoli povedala) iz leta 2014 je ameriška pisateljica Celeste Ng po treh letih spet osvojila bralce s knjigo Prikriti plameni. Roman o skrhanosti za navidezno idilo se je uvrstil na vrh Amazonove lestvice, izvrstne ocene so mu podelili bralci New York Timesa in družabnega omrežja Goodreads. Po knjigi pa nastaja televizijska serija. Ameriška starševska drama Prikriti plameni v prevodu Danice Križman je novost zbirke Kapučino Mladinske knjige.
Nov izdaje del domačih avtorjev in nov odmerek svetovnega branja
Svojevrstna avtobiografska čitanka Obraz sežganega Vitomila Zupana je izbor iz romanov Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro in Levitan.
Romaneskni prvenec Vsi moji grehi Feliksa Plohla ni pretresljiv samo zaradi avtorjevega brutalno realističnega prikazovanja najbolj marginalnih plati življenja, predvsem v vojnih razmerah v Bosni in v okolju družbenega dna v sicer bleščečem Hollywoodu, temveč tudi ali predvsem zaradi načina in jezika, ki ga pri tem uporablja. Avtor se je med prestajanjem zaporne kazni na Dobu pridružil programu Vključujemo in aktiviramo! Javne agencije za knjigo, ki je namenjen ranljivim družbenim skupinam, tudi zapornikom.
Novi paket založbe Beletrina pa vsebuje še pesniško zgodovino evropske filozofije Od Talesa do tebe avtorja Gorazda Kocijančiča. Prevajalec, pesnik in filozof skozi poezijo vzpostavlja dialog s filozofi, vendar ne sam, neposredno z vsakim od njih, temveč skozi ljudi iz njihovega časa. Knjigo je uredila Špela Pavlič.
‘Gouncourtova nagrada po izboru študentov’ je projekt, ki ga v Sloveniji organizira Francoski inštitut. Med Gouncourtovimi nominiranci za leto 2017 so slovenski študenti prvo mesto dodelili romanu Bakhita Véronique Olmi. Avtorica je priznana francoska pisateljica, scenaristka, dramaturginja in igralka. Njena dela so prevedena v več kot 20 jezikov. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga je izšla njena Bakhita. Avtoričin 13i roman pripoveduje o trnovi poti afriške deklice od suženjstva do redovništva. V slovenščino ga je prevedla Janina Kos.
Druga nova izdaja iste zbirke Roman je nemška ljubezenska in družinska zgodba O koncu žalosti. Zanjo je pisatelj Benedict Wells leta 2016 prejel evropsko nagrado za književnost. Roman o otrocih, ki se po smrti staršev soočijo s preživetjem, je 4i Wellsov roman. Osrednje vprašanje romana po oceni prevajalke Neže Božič je, kaj je tisto, kar določa naša življenja, koliko je pri tem naključij in koliko lastnih izbir ter koliko nas določa preteklost.
Po prvencu Everything I never told you (Vse, česar vam nisem nikoli povedala) iz leta 2014 je ameriška pisateljica Celeste Ng po treh letih spet osvojila bralce s knjigo Prikriti plameni. Roman o skrhanosti za navidezno idilo se je uvrstil na vrh Amazonove lestvice, izvrstne ocene so mu podelili bralci New York Timesa in družabnega omrežja Goodreads. Po knjigi pa nastaja televizijska serija. Ameriška starševska drama Prikriti plameni v prevodu Danice Križman je novost zbirke Kapučino Mladinske knjige.
Metod Pevec, filmski režiser in scenarist, igralec in pisatelj, je k svojemu ustvarjalnemu opusu filmov, radijskih iger in nadaljevank, zbirke novel in romanov dodal knjižni prvenec za otroke. Septembra lani je izdal 14 zgodbic za lahko noč z naslovom Svet je raven in okrogel.
Pred pandemijo koronavirusne bolezni je bilo po celem svetu v navadi, da so vse svetovne gledališke hiše, male ali velike, ki dajo kaj nase, na silvestrovo uprizarjale premiere. Letos je seveda vse drugače, ista pravila veljajo za vse. Po celem svetu so kulturne ustanove zaprte, svoje tradicionalne silvestrske predstave pa ponujajo na ogled od doma.
Za večino preživljanje epidemije vsekakor ni ležanje na kavču in gledanje televizije. Je pa res, da morda v teh koronskih časih še bolj kot drugih potrebujemo prav ta odklop od težav – dobra knjiga, dober film in dobra serija. Prav je, da si ga privoščimo, če smo med tistimi srečniki, ki si ga lahko. O fenomenu vzpona in uspeha televizijskih serij pa ne le o tem se je Nataša Štefe pogovarjala z ravno pravimi sogovorniki. V studiu sta bila Aljoša Harlamov, urednik pri Cankarjevi založbi, publicist, literarni kritik in pisec, tudi soavtor podkasta OBOD o žanrski umetnosti in Jela Krečič, avtorica tako filozofskih kot leposlovnih del, akademska raziskovalka fenomenov v popularni kulturi in sodobni umetnosti, sourednica dveh zbornikov posvečenih filmu in televizijskim serijam. Po telefonu pa smo v ZDA poklicali še pisateljico Katjo Perat. Foto: Pexels
To jesen so vsa vrata vseh slovenskih gledališč zaprta, umetniški ustvarjalci lahko vstopajo skozi službeni vhod, vaje za nove uprizoritve, kljub krajšimi ali daljšimi prekinitvami, potekajo, premiere predstav so se preselile na splet in tako bo tudi za silvestrovo. "Vsi zelo pogrešamo živo umetnost z gledalci", razlaga gledališki in filmski igralec Primož Bezjak, član Slovenskega mladinskega gledališča ter skupine Beton Ltd, ki jo sestavljata še Katarina Stegnar in Branko Jordan.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki nima umetnostnega sejma. Od leta 2015 in letos že šestič kot Art-MUS ga poskuša ponovno obuditi Mariborski umetnostni sejem. Letos se zaradi znanih okoliščin na spletu predstavlja 180 umetnikov in 17 prodajnih galerij. Ko bodo razmere to dopuščale, bodo v resničnosti izpeljali še dobrodelno posebnost - Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor bodo predali sliko Boštjana Plesničarja. Naslikal jo je v zahvalo zdravstvenemu osebju za požrtvovalno delo, olje na platnu pa je namenu primerno naslovljeno - Poklon medicinskemu osebju. Spletna premiera IctusCordis - Variatio Januša Aleša Luznarja bo 25. decembra. Avtor v projektu IctusCordis raziskuje interakcije umetnosti, psihologije in tehnologije. Glavno vlogo kot intimno umetniški izrazni instrument ima človeško srce. Novi tretji del z naslovom Variatio pa je hkrati prvi performans, v katerem manipulira srčni utrip Drugega. Na premierno izvedbo je Januš Aleš Luznar povabil goste, ki se tudi sami ukvarjajo z različnimi vidiki telesa, utripa oz. zvoka, in prihajajo iz igralskega, glasbenega in športnega sveta; Marko Mandić, Valentino Kanzyani in Natalija Gros.
Univerzo v Ljubljani že od ustanovitve spremlja dilema: ali naj bodo fakultete del mestnega jedra ali del univerzitetnega naselja nekje na robu ali zunaj mestnega središča? Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti ter vplivata na razvoj mesta.
Kakšen je dan v življenju agenta, pravzaprav dveh, ki sta navsezgodaj zjutraj izgubila službo, a se s tem vohunska pustolovščina šele začne. O tem se bere v novem romanu vsestranskega ustvarjalca Jureta Godlerja Casino banale, ki je izšel pri založbi Primus. Roman je postavljenem v realno okolje, vsaka podobnost nastopajočih oseb z realnimi pa je povsem naključna.
Nagačenci Natana Eskuja so na ogled skozi okna ljubljanske galerije Kresija. Galerija Gallery pa na spletu predstavlja razstavo Southwind Marka Požlépa in Francoza Maxíma Berthouja.
Serija Damin Gambit se je začela predvajati na Netflixu 23. oktobra, v prvih 28 dneh po objavi pa jo je videlo 62 milijona gospodinjstev. Povpraševanje po šahovskih kompletih na eBayu se je povečalo za več kot 250%. Vprašanje "Kako igrati šah" je bilo vtipkano v Google brskalnik največkrat v zadnjih devetih letih, roman po katerem je bila posneta serija je po 37 letih od izida postal prodajna uspešnica. Spletna stran chess.com pa beleži petkrat več igralcev. Nataša Štefe se je o seriji pogovarjala z amaterskim ljubiteljem šaha, kolegom Aljažem Golčarjem. Pri seriji je sodelovalo več svetovalcev za šahovsko igro, med njimi tudi nekdanji prvak Gari Kasparov. Z Brucom Pandolfinijem sta izbrala partije, ki so jih igralci v seriji memorizirali in odigrali. Aljaž Golčer se je o seriji pogovarjal tudi s trenutno našo najboljšo šahistko 22-letno Lauro Unuk, ki je že zelo blizu naziva "mednarodni mojster"(IM). Šah je začela igrati pri sedmih letih. "Z Beth Harmon sva si morda kar podobni," pravi Laura, ki sicer dodaja, da sama ni ravno ekscentrična, se pa strinja, da je z računalniki šah izgubil nekaj romantičnosti in elegance.
V šesti epizodi oddaje Javni prostor iščemo odgovore na vprašanja, kdo v naši državi skrbi za stanovanjsko vprašanje, zakaj ga novogradnje rešujejo komaj zadostno ter ali bi lahko bile stanovanjske zadruge kot alternativna stanovanjska preskrba dobre za Slovenijo. O dostopnosti stanovanj razpravljata arhitekta Anja Planinšček in Maša Hawlina, članica stanovanjske zadruge Zadrugator.
Prišla sem zvečer domov, se povzpela v prvo nadstropje bloka, ko se na hodniku nekdo zaleti vame ali pa jaz vanj. Izkaže se, da je sosed. Ko me spozna, mi razburjeno svetuje: "Gospa, drugič pa si luč prižgite!" Jaz pa nemudoma nazaj: "Ne vem sicer, kdo jo bolj potrebuje!" Trk na hodniku je ena izmed zgodb, ki jih je zbral in v knjigi z naslovom Brez slepomišenja zapisal Stane Padežnik, zgodovinar, sociolog, publicist in dolgoleten aktivist na področju socialnega in invalidskega varstva, ki ima tudi sam že od otroštva motnje vida. 300 zgodb, ki jih je avtor razdelil v različne tematske sklope, je resničnih, opisujejo pa prigode slepih in slabovidnih različnih starosti in iz različnih obdobij. Kot pravi avtor, je sporočilo knjige, da brez slepomišenja opozarja na razširjene pojave družbene prezrtosti in ignorance do ljudi, ki imajo slab vid ali pa sploh ne vidijo in so zato diskriminirani.
Kar je za nekoga resnica, je za drugega laž, velja za današnje knjižno priporočilo. Povedala nam ga je Barbara Remec, ki je novinarka časnika Kmečki glas in avtorica nove knjige Slastno iz korenin, v kateri so zbrani sladki in slani recepti iz korenovk in gomoljnic.
O pomenu ohranjanja naravnih habitatov, ki se srečujejo z delovanjem mest, in o funkcijah, ki jih mesto potrebuje za zdravo življenje, razmišlja krajinska arhitektka Maja Simoneti.
Včeraj se je končal spletni 37. Slovenski knjižni sejem, na katerem so obeležili tudi Jubilejnih 80 let Nika Grafenauerja, očeta Pedenjpeda, pesnika, esejista, literarnega zgodovinarja in prevajalca. Niko Grafenauer je akademik, Prešernov nagrajenec, dolgoletni urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga ter ustanovitelj, glavni urednik in direktor ugledne založbe Nova revija. Rojstni dan bo praznoval 5. decembra.
Brane Zorman je soustanovitelj Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti CONA in galerije za zvok, bioakustiko in umetnost Steklenik v rastlinjaku ljubljanskega Tivolija. Sodeluje s številnimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki. Je tudi soustanovitelj Radia Cona, ki v občasnih, projektnih oddajanjih raziskuje in širi prostore radijske in radiofonske umetnosti.
O razliki med ostalimi prostori, ki nas obdajajo in prostorom igre v teatru, bodo razmišljali arhitektka, gledališka režiserka in scenografka Meta Hočevar, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič ter Sebastijan Horvat, gledališki režiser.
2. festival zatiranih in zatiralcev - ZIZ s spletnimi dogodki predstavlja mariborsko alternativno gledališko produkcijo. Končal se bo v soboto s sedmo gala podelitvijo nagrad za dosežke na področju alternativne gledališke produkcije.
Leto 1968 velja za čas upora, upanja in domišljije. Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani je pred kratkim izšel zbornik v elektronski in tiskani obliki, ki z različnimi prispevki predstavlja dogodke in podobe študentskega gibanja, kot so ostali v spominu udeležencem in kot jih na drugi strani vidijo nekateri mlajši analitiki. Zbornik prinaša vrsto osebnih spominov in izkušenj iz tistega obdobja in daje podlago za zgodovinski pristop, pravi eden izmed avtorjev in sourednik zbornika, profesor doktor Darko Štrajn. Pod spomini so podpisani po večini udeleženci dogajanj, ki so jih ob 50. obletnici leta 1968 napisali za spletni portal RTVSLO, v novi zbornik pa so vključili tudi mlajše avtorje, ki so te teme obravnavali z vidika različnih humanističnih ved.
Prisluhnimo tišini je oddaja naše televizije, v prvi vrsti namenjena gluhim, naglušnim in gluho slepim, ki je letos obeležila svojo 40-letnico. Zadnjih deset let oddaji urednikuje magistrica Tina Grošelj, ki je tudi scenaristka dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti, o življenju in položaju gluhih in naglušnih pri nas. Najdete ga v arhivu multimedijskega predvajalnika RTVSLO. Še en film pa - poleg branja knjige - na ogled priporoča Tina Grošelj.
Premisleki, kako razmišljamo o prostoru, kritično ali široko. Tokrat, kako se je odnos do parka, gozda spremenil v primeru s tem, kar je pomenil še pred enim letom.
Neveljaven email naslov