Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pesniškim potovanjem z naslovom ''Stopiva v dež' se bo v Vili Vipolže začel letošnji 10. festival Sanje v Medani. Ob začetku so izšle tri festivalske knjige. Festival Sanje v Medani bo tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – danes, jutri in v nedeljo –, prepletal besede poetov z glasbo ter gostil ustvarjalce in ustvarjalke iz Slovenije in tujine.
S pesniškim potovanjem z naslovom ''Stopiva v dež' se bo v Vili Vipolže začel letošnji 10. festival Sanje v Medani. Ob začetku so izšle tri festivalske knjige. Festival Sanje v Medani bo tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – danes, jutri in v nedeljo –, prepletal besede poetov z glasbo ter gostil ustvarjalce in ustvarjalke iz Slovenije in tujine.
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet." Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«. Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
V vsaki stavbi se večina zanimivih stvari dogaja na hodnikih, stopnišču ali v notranjem dvorišču. Šolski hodniki in stopnišča pa so prostori, kjer se rojeva družba v malem. Kako o infrastrukturi šolstva razmišljajo arhitekti: Miloš Kosec, Mojca Gregorski in Jure Hrovat.
Različne svetove nam razkrivajo knjižne novosti založbe Sanje. Roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller je biografija o navdihujoči, neukročeni junakinji iz tistega ozvezdja, ki tehtnico med svetom bogov in svetom ljudi za vse večne čase nagiba na stran nesmrtne ljubezni. Pričevanje o svetovni politični resničnosti in človeškem trpljenju je delo kurdsko-iranskega pisatelja, novinarja, učenjaka, kulturnega zagovornika, filmarja Behrouza Boochanija z naslovom Nobenega prijatelja razen gora. Za knjigo Arcueil je leta 2017 črnogorski pisatelj Aleksandar Bečanovič prejel nagrado Evropske unije za književnost. Kompleksna, večplastna pripoved prepleta dvome in dvojnost vsakega zgodovinskega, pa tudi medijskega dogodka.
V vsakem urbanem prostoru ima kiosk svojo vsebino. Največkrat je to prostoR, kjer kupimo časopis, revije ali tobak, uporablja pa se lahko tudi za druge namene. V Sloveniji smo sredi šestdesetih in sedemdesetih let doživeli fenomen modularnega kioska K67 in ta koncept modularnosti ponovno postaja aktualen.
Ko ste v dvomu, pojdite v muzej – razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z več kot 100 svetovno priznanimi umetniškimi likovnimi deli, ki so nastajala od 19. stoletja do danes in prihajajo v Ljubljano iz petih zasebnih zbirk, ponuja vpogled v razvoj likovne umetnosti in priložnost za opazovanje najrazličnejših umetniških praks, ki odsevajo družbene spremembe zadnjih 150 let. Enajst let in pol bi našteli, če bi minuto molčali za vsako žrtev holokavsta, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor nove zbirke goriškega pesnika in glasbenika Davida Bandlja z naslovom Enajst let in pol tišine. V njegovi četrti pesniški zbirki, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici v sozaložništvu s tržaško založbo Mladika, je 60 pesmi, ki so zaznamovane s strašljivo izkušnjo holokavsta. Z Davidom Bandljem se je srečala Tatjana Gregorič. Fotografija: ©Andrej Peunik/MGML
V Jakopičevi galeriji so pripravili interdisciplinarni pogled na reportažno fotografijo iz perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Fotografija: © Igor Modic
Jure Godler je vsestranski televizijski, glasbeni in gledališki ustvarjalec, danes pa je v vlogi predlagatelja knjižnega priporočila. To ne bo novost, kot je njegov pred kratkim izdani roman Casino banale, pač pa klasika, prvič objavljena leta 1922.
Avtor projekta, ki namesto sodobne interpretacije muzejske stavbe, temelji na idealni geometriji kroga, je slovenski biro Dekleva Gregorič arhitekti.
Nadaljuje se mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX, ki ga pripravlja mariborsko kulturno-izobraževalno društvo KIBLA. Večmesečni program, ki bo trajal še marca, tudi v nadaljevanju prinaša poglobljene razprave, na spletni strani pa so na ogled avdio-vizualni umetniški izdelki še iz prvega, decembrskega dela festivala. . Od danes do 23. februarja bo v ljubljanski galeriji Kresija postavljena razstava Ane Sluga z naslovom ''Disonanca prostora (vstop)''.
Na spletni strani Galerije P74 sta na ogled razstavi Naša žena Tadeja Pogačarja in Morgen Nike Ham. Fotografija: arhiv Galerije P74
V novi epizodi serije o prostoru na Valu 202 skupaj z Nino Zagoričnik raziskujemo, kaj v mestni prostor vnesejo institucije kulture. S tem, ko vznikajo in se pojavljajo nove, se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo otvoritev doživela prenovljena Cukrarna, sledita ji Center znanosti leta 2022 in center Rog leto zatem. Novi prostori naj bi tudi spodbudili pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi.
Čas razsvetljenstva, obdobje, ki mu pravimo tudi čas razuma, je tudi obdobje, ki je srednji Evropi prineslo ne le željo po muzejih, pač pa tudi njihovo ustanavljanje. Prvi je bil nacionalni muzej v Budimpešti, sledil mu je muzej v Pragi. Ideja o deželnem muzeju je nastala tudi na Kranjskem v krogu Žige Zoisa. To so podprli tudi udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa. Pripravili so predlog, ki ga je 15. oktobra leta 1821 obravnavala uprava dežele Kranjske. In prav ta datum velja za datum ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, ki mu danes pravimo Deželni muzej za Kranjsko, saj je muzej dežele Kranjske, ne pa muzej v Kranju. Prvi predmeti, ki so prišli v muzej, so bili predvsem darovi. Muzej namreč ni imel rednega financiranja in s tem posledično precej težav, saj je cesar potrdil njegovo ustanovitev z določbo, da ne sme biti v breme državi. Vseeno pa so že leta 1831 v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu, postavili prvo stalno razstavo in s tem odprli vrata muzeja tudi splošnemu občinstvu. Leta 1883 cesar položi temeljni kamen nove muzejske stavbe in po petih letih je bilo odprto novo, izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas: Deželni muzej za Kranjsko, tudi Rudolfinum. Po razpadu Avstro-Ogrske je muzej izgubil vlogo deželnega muzeja in leta 1921 ga takratna vlada preimenuje v Narodni muzej, leta 1997 pa postane Narodni muzej Slovenije.
Nekrolog v spomin Dušanu Jovanoviču, dramatiku, režiserju in esejistu, kozmopolitu gledališča, dramskega besedila in poezije. O Dušanu Jovanoviču razmišljajo njegovi tesni sodelavci in prijatelji: Eva Mahkovic, Stojan Pelko, Meta Hočevar, Drago Ivanuša, Polona Juh in Sebastijan Horvat. Foto: BoBo
Metod Pevec, filmski režiser in scenarist, igralec in pisatelj, je k svojemu ustvarjalnemu opusu filmov, radijskih iger in nadaljevank, zbirke novel in romanov dodal knjižni prvenec za otroke. Septembra lani je izdal 14 zgodbic za lahko noč z naslovom Svet je raven in okrogel.
Pred pandemijo koronavirusne bolezni je bilo po celem svetu v navadi, da so vse svetovne gledališke hiše, male ali velike, ki dajo kaj nase, na silvestrovo uprizarjale premiere. Letos je seveda vse drugače, ista pravila veljajo za vse. Po celem svetu so kulturne ustanove zaprte, svoje tradicionalne silvestrske predstave pa ponujajo na ogled od doma.
Za večino preživljanje epidemije vsekakor ni ležanje na kavču in gledanje televizije. Je pa res, da morda v teh koronskih časih še bolj kot drugih potrebujemo prav ta odklop od težav – dobra knjiga, dober film in dobra serija. Prav je, da si ga privoščimo, če smo med tistimi srečniki, ki si ga lahko. O fenomenu vzpona in uspeha televizijskih serij pa ne le o tem se je Nataša Štefe pogovarjala z ravno pravimi sogovorniki. V studiu sta bila Aljoša Harlamov, urednik pri Cankarjevi založbi, publicist, literarni kritik in pisec, tudi soavtor podkasta OBOD o žanrski umetnosti in Jela Krečič, avtorica tako filozofskih kot leposlovnih del, akademska raziskovalka fenomenov v popularni kulturi in sodobni umetnosti, sourednica dveh zbornikov posvečenih filmu in televizijskim serijam. Po telefonu pa smo v ZDA poklicali še pisateljico Katjo Perat. Foto: Pexels
To jesen so vsa vrata vseh slovenskih gledališč zaprta, umetniški ustvarjalci lahko vstopajo skozi službeni vhod, vaje za nove uprizoritve, kljub krajšimi ali daljšimi prekinitvami, potekajo, premiere predstav so se preselile na splet in tako bo tudi za silvestrovo. "Vsi zelo pogrešamo živo umetnost z gledalci", razlaga gledališki in filmski igralec Primož Bezjak, član Slovenskega mladinskega gledališča ter skupine Beton Ltd, ki jo sestavljata še Katarina Stegnar in Branko Jordan.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki nima umetnostnega sejma. Od leta 2015 in letos že šestič kot Art-MUS ga poskuša ponovno obuditi Mariborski umetnostni sejem. Letos se zaradi znanih okoliščin na spletu predstavlja 180 umetnikov in 17 prodajnih galerij. Ko bodo razmere to dopuščale, bodo v resničnosti izpeljali še dobrodelno posebnost - Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor bodo predali sliko Boštjana Plesničarja. Naslikal jo je v zahvalo zdravstvenemu osebju za požrtvovalno delo, olje na platnu pa je namenu primerno naslovljeno - Poklon medicinskemu osebju. Spletna premiera IctusCordis - Variatio Januša Aleša Luznarja bo 25. decembra. Avtor v projektu IctusCordis raziskuje interakcije umetnosti, psihologije in tehnologije. Glavno vlogo kot intimno umetniški izrazni instrument ima človeško srce. Novi tretji del z naslovom Variatio pa je hkrati prvi performans, v katerem manipulira srčni utrip Drugega. Na premierno izvedbo je Januš Aleš Luznar povabil goste, ki se tudi sami ukvarjajo z različnimi vidiki telesa, utripa oz. zvoka, in prihajajo iz igralskega, glasbenega in športnega sveta; Marko Mandić, Valentino Kanzyani in Natalija Gros.
Univerzo v Ljubljani že od ustanovitve spremlja dilema: ali naj bodo fakultete del mestnega jedra ali del univerzitetnega naselja nekje na robu ali zunaj mestnega središča? Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti ter vplivata na razvoj mesta.
Neveljaven email naslov